Malo mesto velikih spolnih nakupov

Švicarski 'drive-in' za spolne storitve

Za spolne delavke in delavce, ki svoj poklic opravljajo v švicarski prestolnici, bodo ta teden začeli veljati novi predpisi, ki naj bi po besedah mestnih oblasti predvsem ženskam, vpletenim v trgovino s spolnimi storitvami, zagotavljali več varnosti ter v center mesta vrnili red in mir na tem področju. V Švici je prostitucija zakonsko regulirana, toda tisti, ki so podrobneje seznanjeni z razmerami, zakon kritizirajo, saj naj bi spolnim delavkam dejansko zagotavljal bolj malo varnosti in zaščite.

Določeni predeli v središču mesta, predvsem ulica Sihlquai, ki poteka od glavne železniške postaje, že dolgo slovijo po živahnih aktivnostih na področju trgovine s spolnimi stroritvami, kar seveda lokalnim prebivalcem povzroča sive lase, s stanjem pa so nezadovoljni tudi socialni delavci, ki zatrjujejo, da je trenutna situacija zelo nevarna še zlasti za spolne delavke. »Dekleta sedajo v avtomobile k popolnim neznancem, ki jih nato odpeljejo neznano kam. Daleč ven iz mesta, v gozd, kamorkoli,« razlaga Ursula Kocher, ki Zürichu vodi svetovalni center za spolne delavke in delavcev. »Obravnavali smo že veliko primerov nasilja nad dekleti. Najmanj, kar se jim lahko zgodi – in zgodi se pogosto, je to, da jih oropajo.«

Raziskave, ki so jih v Zürichu izvedli pred nedavnim, so pokazale, da je večina prostitutk, ki svojo obrt opravljajo na ulicah švicarske prestolnice, romske narodnosti, veliko pa jih prihaja tudi iz srednje in vzhodne Evrope. Mnoge med njimi z nudenjem spolnih storitev vzdržujejo svoje otroke. Mestne oblasti so se zato odločile, da na tem področju vpeljejo nekatere nove reštive, s katerimi naj bi spolnim delavkam nudile višjo raven varnosti in zaščite: prostituiranje oziroma privabljanje strank na ulicah bo poslej prepovedano, tako spolne delavke kot njihovo klientelo pa bodo preusmerili v industrijsko predmestje Züricha, kjer se od tega tedna dalje nahajajo posebni področja, namenjena izključno trgovanju s spolnimi uslugami.

Ograjeno območje, še najbolj podobno prirejeni garažni hiši, na vhodu nadzira varnostna služba, stranka pa se v notranjost z avtomobilom zapelje po posebnem voznem pasu in medtem izbere spolno delavko po svojem okusu in preferencah. Za pristnejšo atmosfero med 'nakupovanjem' je to malo mesto velikih spolnih nakupov posejano z drevesi, barvno razsvetljavo, klopcami za posedanje in drugimi elementi, ki naj bi po besedah züriškega socialnega delavca Michaela Herziga pripomogli k temu, da vzdušje ne bi bilo preveč 'žalostno'.

Ker morajo vse spolne transakcije potekati znotraj ograjenega območja, je 'mesto' za bližnja srečanja opremljeno s tako imenovanimi 'seks boksi', v katere potrebna stranka zapelje z avtomobilom in v miru opravi, kar ima opraviti. Vsi boksi so opremljeni z jasno razvidnimi preventivnimi sredstvi, ki naj bi pripomogla k boljši in učinkovitejši zaščiti spolnih delavk. Boksi so zasnovani tako, da je na voznikovi strani težko izstopiti iz avtomobila, medtem ko je na sovoznikovi strani dovolj prostora za odpiranje vrat ob morebitni nevarnosti, pri roki sta alarmni sistem in zasilni izhod iz boksa. Po stenah visijo opozorila za varno spolnost, kot na primer plakat z opomnikom o nevarnosti okužbe z virusom HIV in veliko sliko kondoma, ki naj bi voznika spomnila, da ga med odnosom tudi uporabi.

Pravila, ki jih je treba upoštevati, so jasna in stroga: samo ena oseba v avtu, vstop s kolesi in motorji prepovedan, prepovedano fotografiranje in kakopak nobenega odmetavanja odpadkov. V neposredni bližini boksov so na voljo kabine za tuširanje, sanitarije, priročna kuhinja ter celo svetovalna služba. Nova regulativa od spolnih delav zahteva, da vsak dan za simbolično ceno potrjujejo delovno dovoljenje, ki jim v prvi vrsti zagotavlja storitve z naslova zdravstvenega zavarovanja. »Mnoge ženske se z nudenjem spolnih storitev ukvarjajo začasno in naš cilj je, da ta poklic zapustijo zdrave,« pravi Kocherjeva.

Švicarski primer regulative prestavlja precedenčen pristop do problematike prostitucije, ki je v mnogih državah prepovedana. Pred dvajsetimi leti je švicarska prestolnica slovela tudi po zelo razvejani narkomanski sceni, saj je ohlapna zakonodaja preprodajalcem omogočala, da praktično nemoteno razpečujejo prepovedane droge, uporabniki pa so se lahko fiksali kar po parkih in na ulicah. Da bi temu naredili konec, so mestne oblasi omogočile varno izmenjavo igel, sobe za vbrizgavanje in celo heroin na recept, s katerim so se lahko zasvojenci za svoj dnevni odmerek zglasili kar na najbližji kliniki. Ukrepi so se izkazali za uspešne, saj so se mamila umaknila z ulic, kar pa se tiče prostitucije, so mnogi prepričani, da stvari ne bodo tako preproste. Švicarski davkoplačevalci so na referendumu sicer podprli investicijo v seks bokse v znesku 2,5 milijona švicarskih frankov (približno 2 milijona EUR), toda mnogi socialni delavci so prepričani, da to ni povezano s skrbjo za varnost spolnih delavk, marveč z nelagodjem ob pogledu na prostitutke, ki postopajo v njihovi soseščini.

»Zürich je ena od priljubljenih destinacij v seks turizmu,« pravi Regula Rother, »toda prebivalci prestolnice tega nočejo gledati in vlada je morala nekaj storiti.« Po njenem je ograjeno območje za izmenjavo spolnih storitev dobra zamisel, seveda le v primeru, če se prodajalke ljubezni odpravijo tja. In prav v tem grmu tiči zajec. Nihče namreč ni povsem prepričan, da bodo spolne delavke in njihove stranke malo mesto velikih spolnih storitev sploh uporablljale, ko bo dokončno odprlo svoja vrata. Michael Herzig se otepa z očitki, da je Zürich odprl zelo drag 'prostitucijski tematski park', a ob tem zatrjuje, da je namen objekta zelo resen. »Res je, ljudje na veliko zabavljajo. Pravijo, da je mesto postalo največji zvodnik in da gradimo Disneyland za pocestnice. V resnici želimo zmanjšati nasilje in izboljšati delovne pogoje za spolne delavke. Mislim, da nasilje ni smešno. Razlog za prostituiranje je po večini revščina, ki prav tako ni smešna. To, kar počnemo, počnemo zelo resno.«