Intervju: Dr. Uroš Grilc

V pogovoru minister za kulturo dr. Uroš Grilc poudari: „Javno financiranje pa zahteva transparentnost postopkov, zdravo konkurenco, prioritete kulturne politike. Prav glede slednjega pa nismo bili jasni.“ Po mojem mnenju – in izkušnje mi pritrjujejo – pri nas tudi ni jasno, kaj je transparentnost in zdrava konkurenca pri javnih postopkih.

Naše podjetje je dobilo dve tožbi proti Ministrstvu za kulturo RS, ki v tem primeru nosi odgovornost kot organ, ki bdi na delom Javne agencijo za knjigo RS, pri tretji iz tega postopka smo na žalost zamudili rok. Sodišče je naložilo Javni agenciji za knjigo, da izdaja odločbe skladno z 214. členom zakona o upravnem postopku (ZUP), in sicer tako, da se jih da preizkusiti (kontraargumetirati), v nasprotnem primeru to predstavlja težjo kršitev ZUP. Javna agencija z zadnjimi odločbami sklep sodišča ignorira. Preizkus odločitve predstavlja temelj transparentnosti. Da pa bo še zdrava konkurenca, pa bi bilo potrebno tudi javno objaviti rezultate razpisov, in to še pred potekom pritožbenega roka, kar predstavlja zaščito prijaviteljev. Javna agencija še ni objavila rezultatov nobenega letošnjega razpisa. Sprememba pravilnika po razpisu iz leta 2009, ko so se pritožniki „združili“ in uspeli spremeniti zavržene prijave, javni agenciji omogoča, da rezultatov sploh ne objavi. Sedaj moramo, če hočemo videti rezultate javnega razpisa, na katerem smo sodelovali, prositi za dostop do informacij javnega značaja, in to celo s pomočjo informacijskega pooblaščenca.

Napačna interpretacija s strani ministrstva za kulturo, da na oceno komisije ni možna pritožba (14. člen pravilnika o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige), pa čeprav člen govori o knjižni in previjalni produkciji s področja znanosti, ki je JAK sploh ne pokriva več, pa postavlja komisijo za nedotakljivo. To pa je daleč od transparentnosti in škoduje slovenskemu kulturnemu prostoru.

Samo za ponazoritev: letos je komisija izločila deli dveh avtorjev, ki sta svetovnega pomena. Prijavo knjige Petra Sisa, ilustratorja in pisatelja, prejemnika Andersenove nagrade v letu 2012, ki jo štejemo za najpomembnejšo nagrado s področja mladinskega ustvarjanja, in čigar slikanice še niso izšle v slovenskem prevodu, je komisija odpravila s trditvijo, da gre sicer za kakovostnega avtorja, vendar JAK podpira samo zelo kvalitetne in vrhunske avtorje. Podobna zgodba je z Marceline Desbordes-Valmore, francosko pesnico, ki je za kulturni prostor Francije enako pomembna kot npr. Srečko Kosovel pri nas. Si predstavljate antologijo slovenske poezije brez Srečka Kosovela, notri pa lahko najdemo kakšnega pesnika, ki ne predstavlja nobenega mejnika v literarnem ustvarjanju? Pesnico Marceline Desbordes-Valmore je založba Gallimard letos uvrstila v posebno zbirko 12 najpomembnejših francoskih pesnikov vseh časov, slovenskega prevoda pa še nekaj časa ne bo zaradi nestrokovne odločitve komisije.

Transparentnost in zdrava konkurenca pa sta verjetno tako ali tako obsojena na propad, dokler bodo v komisijah javne agencije odločali ljudje, ki so neposredno povezani s prijavitelji. Po pravilniku JAK-a člani, pri katerih je jasno navz-

križje interesov, ne glasujejo o projektih, ki so z njimi povezani. Dejansko pa so z njimi povezani vsi projekti, saj jih prijavlja njihova konkurenca, hkrati pa projekti predstavljajo dober vir idej. Zaradi zdrave konkurence in transparentnosti v komisijah ne bi smeli sodelovati ljudje z neposredno ali posredno vpletenostjo v projekte s področja, o katerem komisija odloča. Slovenija je dovolj velik prostor, da se bi jih našlo.

Spoštovani minister dr. Uroš Grilc, glede na dobo vašega ministrovanja vam ne pripisujem odgovornosti za situacijo, vas pa pozivam, da svojo energijo usmerite tudi k spodbujanju transparentnosti in zdrave konkurence, ki predstavljata motivacijski dvig kakovosti kulturne produkcije.