Poslovanje precej po domače

V poročilu za leto 2012 in prve tri mesece letošnjega leta je občinska revizijska komisija zapisala, da je bil sistem notranjih kontrol v zavodu pomanjkljiv in ni vedno upošteval načel učinkovitosti in gospodarnosti. »Posledično se aktivnosti ne izvajajo vedno na način, ki bi zagotovil pravilno, transparentno in smotrno porabo proračunskih sredstev,« je zapisala revizorka Špela Kramberger.

Že lansko poročilo je bilo hudo kritično, letošnje pa je še hujše, saj ukrepov za odpravo napak in pomanjkljivosti v poslovanju vodstvo zavoda ni izpeljalo v celoti. Novo revizijsko poročilo, tokrat kar na 200 straneh, opozarja, da zavod »ni evidentiral doniranih osnovnih sredstev, kar je v nasprotju z veljavnimi določili zakona o računovodstvu,« in mu ni uspelo »zagotoviti ustreznega evidentiranja vseh potencialnih terjatev/obveznosti v zaključnem letnem poročilu« pred izdelavo zaključnih bilanc, pa tudi ne »uskladiti z vsemi koprodukcijskimi partnerji stanje terjatev/obveznosti in le to razkriti v zaključnem poročilu zavoda«.

Med številnimi konkretnimi napakami v poslovanju omenimo le nekatere, ki jih je evidentirala revizijska skupina. Že iz lanskega poročila ni jasna naložba prostih denarnih sredstev v višini 1.350.000 evrov zadnjega lanskega dne, saj pristojni revizorjem niso pojasnili, kam so naložili ta sredstva, pod kakšnimi pogoji in za kakšno obdobje. Nekaj spodrsljajev je bilo tudi pri načinu oblikovanja terjatev v višini 2238 evrov. Niti izkazanih obveznosti v višini nekaj več kot 2,6 milijona evrov niso ustrezno razmejili med kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in uporabnikov enotnega kontnega načrta, kar je pomembno za sestavo premoženjske bilance občine, vendar teh razmejitev niso ustrezno pojasnili. Revizorji očitajo upravi zavoda, da pri nabavi blaga in storitev v nekaterih primerih ni upoštevala zakona o javnem naročanju ali je to storila prepozno. To velja za prevajalske storitve, za telekomunikacijske storitve in oglaševanje.

Revizijska komisija se je obregnila še ob plačila direktorice Zavoda Suzane Žilič Fišer, ki je pristala na tej dolžnosti na predlog tedanjega Kanglerjevega podžupana Janeza Ujčiča, hkrati pa je bila zaposlena tudi na Univerzi Maribor. Tam ima 2400 evrov plače, v Zavodu Maribor 2012 pa je dobivala še 3500 evrov bruto.

Na 200 straneh revizijskega poročila je mogoče brati o kar precej domačijskem poslovanju. Zato je mariborska občina likvidacijskemu upravitelju zavoda predlagala, naj »zaradi ugotovljenih nepravilnosti zoper odgovorne osebe sproži postopke z naznanitvijo domnevnih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in pravic ter oškodovanja javnih sredstev«.

Fišerjeva, ki še ni videla revizijskega poročila, je za Slovensko tiskovno agencijo dejala: »Ne vem, za kaj gre. Vse skupaj se mi zdi že smešno, če ne bizarno.«

»Kar precej napak se je nabralo,« pravi župan Andrej Fištravec, čemur se niti ni mogoče čuditi, saj je bil način »politično sforsiran in je omogočal prijateljske aranžmaje«. Zgodba je pravzaprav žalostna. Programski del projekta, ki ga je vodil Mitja Čander, je bil izpeljan dobro, to je potrdila tudi revizija evropske komisije, vendar po njegovem »sedanja afera, ki zadeva poslovanje zavoda, meče slabo luč na celoto. V programskem delu smo, v danih okoliščinah, ki pa so bile vse prej kot idealne, naredili inovativen program z nekaj vrhunskimi dogodki, kar je potrdila tudi evropska evalvacija«. Je pa še zapisala, da Evropska prestolnica kulture na Maribor ne bo imela takšnih trajnostnih učinkov, kot bi si jih želeli.