Marjan Horvat

 |  Mladina 36  |  Politika

Na pogorišču livarne zadruga Armal

Oktobra bo v Mariboru začela poslovati prva industrijska zadruga v Sloveniji

Stavka ob propadanju mariborskega Saniteca

Stavka ob propadanju mariborskega Saniteca
© Andreja Seršen Dobaj, STA

V Mariboru je bila aprila letos opuščena proizvodnja armatur v podjetju MLM Armal. S stečajema podjetij Sanitec in Armal, ki sta se ponašali z devetdesetletno zgodovino, je brez dela ostalo 350 delavcev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marjan Horvat

 |  Mladina 36  |  Politika

Stavka ob propadanju mariborskega Saniteca

Stavka ob propadanju mariborskega Saniteca
© Andreja Seršen Dobaj, STA

V Mariboru je bila aprila letos opuščena proizvodnja armatur v podjetju MLM Armal. S stečajema podjetij Sanitec in Armal, ki sta se ponašali z devetdesetletno zgodovino, je brez dela ostalo 350 delavcev.

Brezposelni delavci pa ne držijo rok križem, ampak so se lotili ustanavljanja zadruge Armal. Od konca maja so potekale intenzivne analize in priprave novega poslovnega načrta. Nekdanji delavci Saniteca bodo ob pomoči mariborske občine ustanovili delavsko proizvodno zadrugo, ki bo prevzela tudi blagovno znamko Armal. Poslovni načrt so podprle tudi sedanje lastnice Mariborske livarne v stečaju – NKBM, Abanka in Probanka. V novem Armalu, ki bo začel poslovati oktobra, bo dobilo delo najprej 55 delavcev, kasneje pa bo štel kolektiv 85 zaposlenih.

Diana Madžarac, projektna koordinatorka, pravi, da bo zagonska sredstva za začetek proizvodnje milijon evrov prek javnih podjetij prispevala Mestna občina Maribor, ki pa ne bo zadružnik Armala. Gre za posojilo občine zadrugi, banke, ki so lastnice sredstev in blagovne znamke Armal, naj bi v dogovoru s prisilnim upraviteljem delavcem dale v najem nepremičnine in stroje, sčasoma pa bi jih zadruga odkupila. Zadruga bo, kot pravi Diana Madžarac, »popolnoma v delavski lasti«. Višino ustanovnih deležev bodo ob ustanovitvi določili delavci zadružniki, načrtuje pa približno sto evrov vložka posameznega delavca. »Poleg ustanovnega deleža bo posreden prispevek delavcev tudi socialni in kulturni kapital ter seveda subvencija za njihovo zaposlitev, ki jo bo delavska zadruga črpala iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki znaša okrog 5000 evrov na delovno mesto.«

Mariborčani so se zadeve lotili resno, zadruga pa bo delovala po načelih socialnega podjetništva. Zato je od vsega začetka v nastajanje zadruge vključen tudi Slovenski forum socialnega podjetništva. Po besedah Tadeja Slapnika, njegovega predstavnika, so se snovalci Armala pri iskanju tržnih povezav povezali z italijansko potrošniško kooperativo Koop in baskovskim mondragonskim Eroskijem.

V novi zadrugi, če bo ugledala luč sveta, bodo odločali po demokratičnih načelih, en človek bo predstavljal en glas. Takšno obliko upravljanja podpirajo tudi mariborski sindikati. Martin Dular iz območnega Sindikata kovinske in elektroindustrije trdi, da »niso delavci zafurali podjetja, ampak vodstva, ki so pa očitno ostala brez kazni. Če se stečaj zgodi v Avstriji, se v podjetju takoj oglasi kriminalna policija, davkarija in še kdo. Pri nas pa pokradejo, odnesejo denar in nikomur se nič ne zgodi.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.