Slovenija in Anglija

Šele 40 let je minilo od odprtja javne mestne knjižnice v Birminghamu, pa so jo mestne oblasti zamenjale z novo. Te dni je tam vrata odprla največja takšna knjižnica v Evropi. Večino od okrog 220 milijonov evrov, kolikor je bilo potrebnih za gradnjo, je prispevalo mesto, ki se je po ugodni obrestni meri zadolžilo pri državi. Približno petino sredstev je zbral Razvojni sklad Birminghamske javne knjižnice, neprofitna organizacija, ki je bila ustanovljena prav z namenom pridobivanja prostovoljnih prispevkov in sponzorskih sredstev. Spoznali so, da je stara knjižnica preživela, leta 2006 so se odločili, kje bo stala nova stavba, in leta 2007 razpisali arhitekturni natečaj. Dve leti kasneje so sledila arheološka izkopavanja, v začetku leta 2010 pa so že začeli gradnjo.

Tudi za NUK se že dolgo ve, da ne ustreza več potrebam uporabnikov. Kot pravi ravnateljica knjižnice Mateja Komel Snoj, »Plečnikova stavba še vedno ustreza potrebam nacionalne knjižnice, že dolga leta pa v njej s težavo izvajamo univerzitetno funkcijo. Večinski uporabniki so namreč študentje, ki potrebujejo odprto stavbo, kjer so gradivo in informacije na dosegu roke, kjer lahko skupaj študirajo, se družijo, debatirajo. Knjižnica dandanes ni več samo prostor tihega študija, ampak tudi prostor (ustvarjalnega) druženja.« Poleg tega ima NUK težave z arhivskim gradivom, saj ga zdaj shranjuje v najetih prostorih.

Idejna zasnova za novo stavbo NUK-a je bila na razpisu izbrana že leta 1989. Ker se gradnja zaradi devet let trajajočih arheoloških izkopavanj ter drugih težav z zemljiščem in financiranjem ni začela, je zaradi razvoja tehnologije in spremenjenih potreb uporabnikov knjižnic ministrstvo za izobraževanje stari načrt opustilo in razpisalo novi arhitekturni natečaj. Med Križankami in Filozofsko fakulteto naj bi tako leta 2015 začeli graditi NUK II, kot so si ga zamislili v arhitekturnem biroju Bevk Perović. A predvideni začetek gradnje 50 milijonov evrov vredne stavbe je zdaj vprašljiv. Ministrstvo sicer ima sredstva za plačilo priprave dokumentacije, ki je potrebna pred začetkom projekta pridobitve gradbenega dovoljenja, za naprej pa ne. Nasprotno od mestnih oblasti v Birminghamu se zanaša na evropska sredstva. Nadomestnega scenarija, če pri pridobivanju teh ne bo uspešno, niti nima.

V Birminghamu so za gradnjo nove stavbe knjižnice, »največje javne knjižnice v Evropi«, potrebovali manj kot deset let, v Sloveniji o njej razmišljamo že od leta 1989 …