Začela se je uradna kampanja pred evropskimi volitvami

V Evropskem parlamentu v Strasbourgu so začeli kampanjo obveščanja in osveščanja volivcev o evropskih volitvah maja prihodnje leto z geslom: Ukrepaj, sodeluj, vplivaj. Glavni izziv kampanje je povečati akutno nizko volilno udeležbo in s tem zagotoviti demokratično legitimnost parlamenta.

Namen informacijske kampanje je ljudem pojasniti, kaj ta edina neposredno izvoljena evropska institucija počne, zakaj je pomembna in zakaj je pomembno sodelovati na volitvah, so pojasnili snovalci kampanje za volitve, ki bodo od 22. do 25. maja v 28 članicah unije.

»Evropski parlament je skupščina državljanov EU - smo glas državljanov v procesu odločanja v EU,« je pomen parlamenta ponazoril Othmar Karas, eden od dveh podpredsednikov parlamenta, ki sta odgovorna za komunikacijo.

Kampanja bo potekala v štirih fazah. Prva, ki se je pravkar začela, bo namenjena osnovnemu sporočilu kampanje UKREPAJ. SODELUJ. VPLIVAJ. V tej fazi bo Parlament volivcem razložil svoje nove pristojnosti in posledice, ki jih to ima za prebivalce EU.

V drugi fazi, med oktobrom letos in februarjem 2014, bo v vrsti interaktivnih dogodkov v različnih evropskih mestih osvetlila pet ključnih tem: gospodarstvo, delovna mesta, kakovost življenja, denar in vlogo EU v svetu.

Tretja faza, ki se bo začela februarja prihodnje leto, se bo osredotočila na same volitve med 22. in 25. majem 2014. Ti datumi bodo tudi vključeni v dokumente kampanje.

Po volitvah se bo četrta, zadnja faza kampanje, posvetila novo izvoljenemu Evropskemu parlamentu, volitvam novega predsednika Evropske komisije in potrditvi nove Komisije.

Ob začetku kampanje so se že oglasili prvi kritiki. Britanski evroskeptiki v Evropskem parlamentu so postavili pod vprašaj ceno kampanje. Snovalci kampanje na očitke odgovarjajo, da kampanja stane le 16 milijonov evrov, kar je 0,0316 evra na državljana EU ali 0,0388 evra na volilnega upravičenca.

V EU je sicer okoli 400 milijonov ljudi, ki lahko volijo na evropskih volitvah, od tega 37,4 milijona mladih, ki bodo lahko volili prvič, zato je kampanja še posebej osredotočena na mlade.

Evropske volitve prihodnje leto bodo prve evropske volitve po lizbonski pogodbi, ki uvaja pomembno novost - neposredno povezavo med izidi evropskih volitev in izbiro predsednika Evropske komisije. Ta krepi vpliv Evropskega parlamenta, a obenem veča možnost za trenja med parlamentom in članicami ter tako vzbuja bojazen, da bi lahko volitvam sledila institucionalna kriza.

Sam način imenovanja predsednika Evropske komisije namreč formalno ostaja enak - s kvalificirano večino ga predlaga Evropski svet, torej voditelji članic unije, potrdi pa ga Evropski parlament. A lizbonska pogodba določa, da je treba pri tem upoštevati izid evropskih volitev.

Na tej pravni podlagi, ki pušča veliko prostora interpretacijam, je zrasel predlog, naj največje politične skupine v parlamentu pred volitvami imenujejo svojega kandidata za predsednika komisije. Kandidat zmagovalne skupine naj bi tako dejansko postal šef Komisije v Berlaymontu.

Ta namen so minuli teden podprli z objavo Eurobarometrove javnomnenjske raziskave, ki kaže, da bi 55 odstotkov Evropejcev maja prihodnje leto šlo volit, če bi politične skupine imenovale kandidate za predsednika komisije, in da jih 70 odstotkov podpira neposredne volitve predsednika komisije.

Glede na tesno prepletenost med evropskimi volitvami in naslednjo komisijo ter glede na neuradne napovedi, da naj bi se Portugalec Jose Manuel Barroso zanimal še za tretji mandat na čelu komisije, je pričakovati, da bo njegov današnji govor o stanju EU, sicer osrednji dogodek tokratnega plenarnega zasedanja v Strasbourgu, precej volilno obarvan.

Evropske volitve bodo sicer zgolj uvod v leto menjav na ključnih evropskih stolčkih. Konec prihodnjega leta se namreč ne izteče le mandat Evropske komisije - poslovila se bosta tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton. (sta, er)