Sodišče in mariborska vstaja

Odločitev sodišča je poenotila tako nasprotujoči si strani, kot sta skupina podpornikov Janeza Janše in skupina vstajnikov, ki so s protesti proti politični eliti od lanskega 29. oktobra pripomogli, da je prejšnji predsednik vlade sestopil z oblasti. Prvi so z nejevero in besom sprejeli prvostopenjsko sodbo v primeru Patria, vstajniške skupine pa so s podobno ogorčenostjo sprejele sodbo mariborskega okrajnega sodišča, ki je sedem protestnikov, ki so kot del velikanske množice 3. decembra na ulicah Maribora zahtevali odstop takratnega župana Franca Kanglerja, obsodilo vsakega na sedem mesecev zapora.

Obsojeni so bili zaradi oviranja policistov pri uradnem dejanju. Vanje naj bi bili metali granitne kocke in druge predmete, kar je tožilcu uspelo dokazati na sodišču. Odvetniki pravijo, da so bili dokazi pomanjkljivi, a sodnica je verjela tožilcu. Če bi jih zadeli, bi jim sodili na okrožnem sodišču, kot bo to veljalo za 16 drugih vstajnikov, ki naj bi bili merili bolje. Zanje se sojenje še ni začelo. Kazni obsojeni ne bodo odslužili z družbeno koristnim delom, kar je kot alternativo predlagalo tožilstvo. Ne zato, ker so tega že opravili, kakor je hudomušno dejal filozof Boris Vezjak, ampak ker obdolženci tega niso predlagali in sodnica o tej možnosti zato ni odločala.

Tako kot sodba v primeru Patria tudi sodba sedmim mladeničem ni pravnomočna. Obstaja možnost pritožbe; če obsojeni niso krivi, bodo to lahko dokazali. Tako kot sta na torkovem sojenju to dokazala dva druga obtožena, ki ju je sodnica zaradi pomanjkanja dokazov oprostila.

A med sodnima primeroma je vendarle razlika. Obsojeni v primeru Patria so si prizadevali zgolj za svojo korist, vstajniki pa so nastopili v imenu skupnosti. Opozarjali so na nedopustnost zlorabe oblasti in korupcije ter se zavzeli za boljšo družbo. Nasilna je bila le peščica od več tisoč udeležencev. Policisti so jih takrat aretirali 119, pa še to številne po nedolžnem. Poleg tega njihovega nasilja ne gre razlagati zunaj konteksta. Drugače od obsojencev v primeru Patria, ki so se za kaznivo dejanje odločili sami, protestniki (razen morda kakšni provokatorji) na ulice niso prišli z namenom, da bi poškodovali policiste ali javno lastnino. Kot kažejo videoposnetki protestov, je nasilje med nenasilnimi protestniki spodbudila tudi policija, ki jih je začela nasilno preganjati – celo tiste, ki so mirno sedeli. Šlo je za nesorazmeren poseg policistov v pravico do svobodnega združevanja in izražanja. Čeprav to vstajnikom še ne daje pravice, da v policiste mečejo smrtno nevarne predmete.

Ravno to je odločilo sodišče. Povedalo je, kje je meja za protestnike. Morda bo kasneje odločalo še o odgovornosti policistov, saj o njihovem ravnanju že teče preiskava. Če tega odločanja ne bo, bo to dodaten argument za tiste, ki trdijo, da gre za kriminalizacijo vstaje, ne samo za pravično kaznovanje domnevnih nasilnežev.