13. 9. 2013 | Mladina 37 | Družba
Drobni tisk
Kaj se zgodi, ko ga potrošnik prilagodi sebi
Drobni tisk je v pogodbah običajen, v njem so pojasnjeni splošni pogoji poslovanja, a se prav zaradi majhnosti zapisa pogosto zgodi, da pogodbena stranka, ki ni imela možnosti vplivati na vsebino pogodbe, z vsemi obveznostmi ni seznanjena. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije pojasnjujejo, da so ljudje zaradi nepoučenosti o pogodbenih določilih neredko oškodovani: »Najbolj vprašljive so finančne storitve. Ponudniki teh storitev pri prodaji praviloma ne upoštevajo potreb potrošnika, ampak le dobičkonosnost produkta.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Družba
Drobni tisk je v pogodbah običajen, v njem so pojasnjeni splošni pogoji poslovanja, a se prav zaradi majhnosti zapisa pogosto zgodi, da pogodbena stranka, ki ni imela možnosti vplivati na vsebino pogodbe, z vsemi obveznostmi ni seznanjena. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije pojasnjujejo, da so ljudje zaradi nepoučenosti o pogodbenih določilih neredko oškodovani: »Najbolj vprašljive so finančne storitve. Ponudniki teh storitev pri prodaji praviloma ne upoštevajo potreb potrošnika, ampak le dobičkonosnost produkta.«
No, Rus Dmitrij Agarkov je »igro« drobnega tiska obrnil sebi v prid. Leta 2008 je v nabiralnik dobil ponudbo ruske spletne banke Tinkoff credit systems, naj pri njej odpre transakcijski račun. Ker se ni strinjal s pogoji poslovanja, opisanimi v drobnem tisku, se jih je odločil spremeniti. Pogodbo je skeniral in nato določbe spremenil v skladu z željami slehernega novega komitenta: obrestna mera na negativno stanje na računu je ničodstotna, je zapisal; bančne storitve so brezplačne; za vsako enostransko spreminjanje pogojev poslovanja banka stranki plača nadomestilo v višini 70 tisoč evrov, za poskus prekinitve pogodbe pa dvakrat toliko. Takó prilagojeno pogodbo je nepazljivi bančni uslužbenec podpisal, jo vrnil Agarkovu in kot navadno dodal še kreditno kartico.
Dve leti po tem je Rus banki skupaj z obrestmi in s stroški storitev dolgoval okrog tisoč evrov, ki se jih je banka odločila izterjati prek sodišča. A je to Agarkovu naložilo, naj poplača le približno 400 evrov dolga, ne pa tudi obresti in drugih stroškov. Tako je »iznajdljivec« dobil potrditev, da so njegovi dodatki k pogodbi obvezujoči. Ker je banka šestkrat kršila prepoved enostranskega spreminjanja pogodbe in brez njegove privolitve prekinila pogodbeno razmerje, zdaj od nje zahteva 560 tisoč evrov nadomestil. Na sodišču so se bankirji poskušali braniti s stavkom, ki ga navadno uporabljajo ogoljufani pri finančnih in drugih storitvah: »Pogodbe nismo prebrali.« A to ni bilo dovolj.
To najpogosteje ne zadostuje niti pri nas. »Potrošnik se zelo težko izgovarja na nepoznavanje pogodbenih določil. Tudi praksa sodišč je pri nas takšna, da se mora potrošnik seznaniti z vso relevantno dokumentacijo in vsebino pogodb, posledice nepoznavanja pa nosi sam,« pojasnjujejo pri Zvezi potrošnikov.
A ne hitite s spreminjanjem drobnega tiska – Rusa čaka še nadaljevanje sojenja, kjer bo banka poskušala dokazati, da je šlo za preprosto goljufijo. Tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer sicer takega primera še niso imeli in so zato na naša vprašanja odgovorili zgolj hipotetično, pravijo, da bi slovenska banka lahko takšno pogodbo izpodbijala s trditvami o prevari ter namernem ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. »Obe pogodbeni stranki morata izkazati soglasno voljo o vseh sestavinah pogodbe. Še posebej pa mora biti stranka, ki tipskih pogojev ni pripravila, nanje posebej opozorjena.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.