Denis Vičič

 |  Mladina 37  |  Politika

»Zatiralci« v Sloveniji

Ali izraelska reprezentanca ne bi smela igrati na Eurobasketu?

Policijska kontrola in protestnica

Policijska kontrola in protestnica
© Marjeta Manfreda

Zaradi apartheida v Južni Afriki se je Mednarodni olimpijski komite leta 1964 in 1968 odločil, da te države ne povabi na olimpijske igre, od leta 1970 pa ni bila več njegova članica, saj jo je izključil. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je to storila že leta 1963, zaradi česar reprezentanca Južne Afrike ni smela nastopati na svetovnih prvenstvih v nogometu. Bojkot se je vlekel vse do devetdesetih let, ko se je apartheid končal.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Denis Vičič

 |  Mladina 37  |  Politika

Policijska kontrola in protestnica

Policijska kontrola in protestnica
© Marjeta Manfreda

Zaradi apartheida v Južni Afriki se je Mednarodni olimpijski komite leta 1964 in 1968 odločil, da te države ne povabi na olimpijske igre, od leta 1970 pa ni bila več njegova članica, saj jo je izključil. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je to storila že leta 1963, zaradi česar reprezentanca Južne Afrike ni smela nastopati na svetovnih prvenstvih v nogometu. Bojkot se je vlekel vse do devetdesetih let, ko se je apartheid končal.

Pri izključitvi države z uglednega tekmovanja gre za jasno sporočilo, da mednarodna skupnost ne odobrava njenega notranjepolitičnega delovanja, so prepričani v Gibanju BDS, ki se zavzema za bojkot, dezinvesticije in sankcije proti Izraelu, dokler ta ne bo začel spoštovati pravic Palestincev. »Izrael že več desetletij izvaja in vzdržuje politiko okupacije, apartheida in vojnih zločinov na ozemlju Palestine. Na zasedenih palestinskih ozemljih Palestinci neprestano doživljajo grožnje zapora ali pridržanja brez obtožbe, lahko jih pridržijo za neomejeno časovno obdobje,« so opisali razmere na Bližnjem vzhodu.

Za Gibanje BDS je omogočanje tekmovanja Izraelcem izkazovanje mednarodnega priznanja in spoštovanja tej državi. Tako se legitimira izraelska politika izključevanja in rasizma, so prepričani. Izraelcev zato ne bi smelo biti med tekmujočimi na evropskem košarkarskem prvenstvu, ki ga te dni gosti Slovenija. »Za države je sodelovanje na vidnih športnih prireditvah pomembno, zaradi česar gre za področje, kjer je izvajanje pritiska lahko učinkovito,« so zapisali v pozivu Slovenski košarkarski zvezi, Mednarodni košarkarski zvezi (FIBA) in častnemu komiteju Eurobasketa 2013, naj Izraelu nastopa ne dovolijo.

Izraelska reprezentanca je na prvenstvu vseeno zaigrala. Ob tekmi z Ukrajino sta se zato dve članici Gibanja BDS odpravili k Hali Tivoli ter s kopijami izjave Gibanja BDS in palestinsko zastavo opozarjali na grozote, ki jih Izrael vsak dan izvaja nad Palestinci. Le pet minut sta bili na prizorišču, ko je k njima prišel varnostnik in ju pozval, naj območje košarkarske prireditve zapustita. Čeprav sta to storili, so k njima kmalu pristopili štirje policisti, ki jih je bil prej poklical varnostnik. Tem štirim so se nato pridružili še štirje policisti v popolni bojni opremi. Očitali so jima, da vznemirjata obiskovalce, in ju poskušali spametovati, naj vendarle nehata s tem, saj naj bi bilo opozarjanje na težave Palestincev menda nesmiselno, ker imamo tudi pri nas dovolj težav. »Policisti niso bili nasilni neposredno, je pa bilo nasilje čutiti v samem dejstvu prihoda policije in dejanju legitimacije. Akcijo sva nadaljevali in policisti so naju še naprej budno spremljali. Palestinsko ozemlje sva podoživeli na slovenski zemlji,« sta razočarani dekleti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.