Milijon ali mesto?

Ko so se leta 1986 po 500 letih izkoriščanja odločili za dokončno zaprtje Rudnika živega srebra Idrija, je neposredno pod mestom ostalo več kot 280 kilometrov rovov. Zaradi obsega rudnika in njegove specifične geološke zgradbe so bila zapiralna dela izjemno zahtevna, osrednja pozornost v programu zapiranja rudnika pa je bila namenjena zaščiti mesta Idrija pred posedanjem. Ena glavnih nevarnosti, ki bi pospešile pogrezanje, je zalitje rudnika z jamsko vodo. Zato je vse od zaprtja poskrbljeno za odvodnjavanje, s katerim za zdaj vodo zadržujejo približno 200 metrov pod površjem. »Površina bo varna, če se bo voda črpala iz jame, da raven ne bo narasla previsoko,« pravi geolog dr. Uroš Herlec z Naravoslovno-tehniške fakultete.

Za odvodnjavanje in druga vzdrževalna dela v rudniku država na leto redno namenja približno 1,1 milijona evrov. Financiranje za prihodnje leto pa je vprašljivo. »Glede na predvideni finančni okvir za leto 2014 smo se morali „odreči“ vsem ukrepom, za katere še nismo imeli prevzetih obveznosti,« so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnili, zakaj so iz rebalansa proračuna za prihodnje leto črtali sredstva za vzdrževanje idrijskega rudnika.

Odločitev, ki sicer še ni dokončna, je naletela na ostro nasprotovanje lokalnega prebivalstva in stroke. »Nenadzorovana ustavitev črpanja vode bi povzročila deformacijske procese z zelo visokim tveganjem za objekte na površini in na splošno za okolje,« je jasen rudarski strokovnjak dr. Jakob Likar, sicer dekan Naravoslovno-tehniške fakultete. Že samo nekajletna prekinitev vzdrževalnih del bi lahko imela hude posledice. »Trenutni program vzdrževanja zgornjih delov jame in opazovanja nivoja vode je minimalni program, če hočemo zagotavljati vzdrževanje, kot ga zahteva rudarska zakonodaja,« pravi dr. Uroš Herlec. »Če bodo vzdrževanje zmanjšali, se utegne zgoditi, da bomo čez nekaj let potrebovali večji vložek, saj se bodo procesi posedanja jame pospešili in prišli vse do površine, to pa bo povzročilo veliko večjo škodo!«

Na ministrstvu sicer zagotavljajo, da se težav zavedajo in da bodo v okviru usklajevanj naredili vse, da bi zagotovili denar za nadaljnje vzdrževanje. Tudi premierka Bratuškova je ob obisku Idrije dejala, da se vlada »zaveda problema in dolžnosti«. Ohranitev nujnih vzdrževalnih del res ne bi smela biti odvisna od varčevalnih apetitov oblasti. Sploh, če na stroške pogledamo iz nekoliko širše perspektive. »Zapiranje rudnika je državo v zadnjih 30 letih stalo 91 milijonov evrov,« pravi dr. Herlec. »To pa je glede na koristi, ki jih je rudnik prinesel v svoji več kot 500-letni zgodovini, minimalno.«