Něco k pivu*

Pivnica Kratochwill
Kolodvorska 14, Ljubljana
Tel.: 01 43 33 114
www.kratochwill.si
Centrski Kratochwill obratuje od ponedeljka do petka od 9. do 22. ure, ob sobotah začnejo dve uri kasneje, ob nedeljah pa buteljke odpirajo doma.

Fino:
porter v buteljki
sladiški sirovi štruklji

Ne tako fino:
telečja jetra z refoškom
odsotnost hladnih prigrizkov
točenje piva

Kratochwillove malice stanejo štiri evre in pol, golaži malo manj kot šest in glavni krožniki malo manj kot devet evrov. Buteljčne pirčke prodajajo po 5,70 evra, tudi za domov.

* Da ne bo uboga zvezdica, ki jo je po zakonski direktivi nujno dodati k vsakemu v tujem jeziku zapisanemu naslovu v slovenskih javnih občilih, vedno čepela v drobnem tisku na dnu sestavka, jo tokrat Konzumova agencija za promocijo pivopivske kulture dviguje v prvi stavek in jo bralstvu razlaga kot »nekaj k pivu«. Gre za skupno češko (v dobrem pomenu tega pridevnika, ki navadno opisuje prakso natikanja sandal na v bele nogavice obute noge in podobne stilske ekscese) ime za prigrizke, ki potešijo apetitek ob vrčku piva.

Kaj takega smo namreč pričakovali (ne pa tudi dobili) za otvoritev posedanja na vrtu slovenskega pionirja malega pivovarništva, ki nas je v zadnjem letu navdušil s tremi v buteljčne steklenice natočenimi zvarki, predvsem s kavnatim, čokoladastim, svilnatokremastim in ravno prav močnim porterjem, ki si na tem mestu zasluži od gostinskega dela ločeno oceno komisije: izjemno pivo je to, res!

Težave se začnejo v gostinskem sektorju: v pivovarniškem obratu bi se spodobilo, ako bi bilo iz špine natočeno pivo opremljeno s čvrsto plastjo pene, ne pa da je vrček videti, kot da bi kdo vanj že pred četrt ure nalil pir iz piksne. In fino bi bilo, ako bi bilo pivske bauhke mogoče napolniti s kakšno hladno rečjo – presto, paštetko, kosom sira, špeha ali suhe klobase –, a jedilni list ne ponuja nič od tega, ampak ob diviziji pic takoj udari z malicami, kosili, golaži in šnicli. Pa še pri realizaciji te ponudbe so opazni veliki nihljaji sem ter tja: pašta fižol je bil celo v brezklobasni različici dišeč in krepak, kot se šika, mešanica golaža in vampov pa je tudi priklicala prijetne spomine na krčmarsko ponudbo starošolskega tipa. Sredinsko pozicijo je zavzel tris klobas: po dolžini prerezane in popečene kvazi kranjske, klasične pečenice in münchenske bele klobase, ki pa jo tu – čisto brez potrebe – že kuhano še popečejo. Priložena pečena paprika nam je šla v slast, dobavitelja ajvarja naj pa le zamenjajo. In, za božjo voljo, pobje: tako lepih, debelih in velikih rezin telečjih jeter nikarte ne pecite do popolne presušenosti, ker jih potem ne reši nobena omaka več; pečene svinjske krače pa, če se že potrudite s peko do hrustljave skorjice, tudi ne gre utapljati v luži vode od kislega zelja, ampak jo raje polijte z nje lastnim zaftom. Za pozitiven zaključek je treba dodati, da so sirovi štruklji super dobri taki, kot so, še posebej s požirkom medenega piva.