Bo tokrat res drugače?

Na evropskih volitvah, ki bodo potekale od 22. do 25. maja prihodnje leto, bo pol milijarde volivcev izbiralo novo sestavo evropskega parlamenta. To bodo druge evropske volitve po začetku finančne in gospodarske krize in poznavalci pravijo, da bodo pravi stresni test za sedanjo politiko varčevanja, ki jo je kot zdravilo za tegobe gospodarstev evropskih držav priporočala evropska komisija, katere predsednik je že desetletje José Manuel Barroso iz Evropske ljudske stranke (EPP). Tokratne volitve pa bodo tudi kazalec (ne)zaupanja v institucije EU. Podoba ni ravno lepa. Zadnje Eurobarometrove raziskave so pokazale precej črno sliko, saj kar 60 odstotkov Evropejcev ne zaupa institucijam EU, to pa je še enkrat več kot leta 2007. Evropska kampanja, ki bo potekala v štirih fazah, se je začela prejšnji teden, trajala pa bo vse do inavguracije novega predsednika komisije in potrditve sestave tega organa.

Slogan kampanje je »Tokrat je drugače«. Kaj je drugače v primerjavi z volitvami leta 2009, ko je na volišča prišlo samo 43 odstotkov evropskih volivcev (v Sloveniji samo 28 odstotkov)? Novo je, da bo zdaj, skladno z lizbonsko pogodbo, evropski parlament, ki je edina neposredno voljena institucija EU, odločal o 80 odstotkih evropske zakonodaje. Tudi komisarji bodo morali skozi hearinge v evropskem parlamentu. Še pomembneje pa je, da bodo volivci zdaj posredno odločali tudi o tem, kdo bo predsednik komisije. Tega bo sicer še vedno izbral evropski svet, torej predsedniki držav članic EU, vendar ga bodo morali predlagati na podlagi volilnih izidov za evropski parlament, ta pa bo tudi potrjeval kandidata. Poleg tega bodo volivci glasovali posredno za predsednika komisije, saj bodo politične skupine v evropskem parlamentu predlagale vsaka svojega kandidata. Simon Hix, dober poznavalec politike EU iz London School of Economics, pravi, da bodo to prve prave evropske volitve. »Politična večina v novoizvoljenem evropskem parlamentu bo ne samo določila politike, ki so v pristojnosti parlamenta, ampak bo potrjevala tudi človeka, ki je na najvišji funkciji izvršne oblasti v EU – predsednika komisije. To bodo prvič prave ’evropske volitve’, izid pa bo oblikoval evropsko politiko za prihodnjih pet let,« je dejal Hix za spletni portal euractiv.

Posredno izbiranje predsednika evropske komisije utegne dejansko pritegniti tudi volivce. Kot je razbrati iz najnovejših raziskav Eurobarometra je kar 55 odstotkov (v Sloveniji 44 odstotkov) vprašanih pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali bi se udeležili volitev, če bi lahko posredno izbirali predsednika evropske komisije. Zanimivo pa je, da bi kar 70 odstotkov vprašanih najraje videlo, če bi predsednika komisije izbirali neposredno.

Kar 60 odstotkov Evropejcev ne zaupa institucijam EU, to je še enkrat več kot leta 2007.

Zanimanje političnih strank za funkcijo predsednika evropske komisije je veliko. V Evropski ljudski stranki (EPP) se govori o poljskem premieru Donaldu Tusku, komisarka Viviane Reding pa je že javno podprla dosedanjega predsednika Joséja Manuela Barrosa. V politični skupini Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S & D) bo najverjetnejši kandidat za predsednika Martin Schulz, nekdanji predsednik S & D in zdajšnji predsednik evropskega parlamenta, med morebitnimi imeni se omenjata še José Luis Zapatero, nekdanji španski premier, in Margot Wallström, nekdanja evropska komisarka in podpredsednica Barrosove komisije. V Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) se kot kandidat za predsednika komisije pojavlja Guy Verhofstadt, nekdanji belgijski premier in zdajšnji vodja poslanske skupine ALDE v evropskem parlamentu. V Evropski zeleni stranki (EGP) pa so že končali prvi krog notranjih volitev za svojega kandidata. V drugi krog so se uvrstili José Bové, francoski kmetovalec in sindikalist, Rebecca Harms, sopredsednica stranke evropskih Zelenih, Ulrike Lunacek, podpredsednica Zelenih, in Ska Keller, poslanka Zelenih. V stranki Združene levice kot kandidata za predsednika komisije omenjajo Aleksisa Ciprasa, vodjo Sirize, druge najmočnejše stranke v grškem parlamentu.