Naredi si sam

Če smo se od svojih babic in dedkov naučili ročnih spretnosti, če znamo plesti, kvačkati, sami obdelati les in nam niso tuja sestavljanje, lepljenje, vijačenje in barvanje, potem imamo vse potrebne veščine, da se predamo trendu, ki sliši na ime: naredi si sam. Lahko preoblečemo stare fotelje, spletemo senčnik za luč, nakvačkamo zavese, zvozlamo preprogo, morda celo naredimo mizo iz poceni opažnih desk in jo prebarvamo s svojim najljubšim pastelnim odtenkom. Ne le, da bomo s tem svojemu domu dodali osebno noto, z ročnim delom si bomo celo polepšali dolge jesensko-zimske večere in s sebe stresli stres. Brez dragih psihoseans. In brez televizije.

To sicer ni nič novega. A da ne gre le za retro trend varčnih gospodinj, dokazujejo mnogi kosi iz oblikovalskih delavnic. Veliko oblikovalcev je svoje nove izdelke ustvarilo prav skozi obujanje in reinterpretacijo starih mojstrskih tehnik in spretnosti. Seveda jim je dodalo sodoben pečat, nujno potreben tvist, ki njihove izdelke razlikuje od retro arzenala z bolšjih trgov in iz starinarnic. In prav moderni preobrat jim daje kredibilnost in šarm.

Del te oblikovalske paradigme je tudi udejanjanje nove, drugačne rabe že odsluženega. Ko kupček starega tekstila postane naslanjač, lesen zabojček za vino pa nočna omarica. Vse to smo že videli, seveda. Tejo Remy je naslanjač, oblikovan iz kupa cunj, pokazal že leta1991 in ustvaril velikokrat prikazan razstavni eksponat. Pri nizozemskem Droog dizajnu ga lahko še zmeraj naročite. A če se je pred dvema desetletjema komu to zdela le duhovita domislica, provokacija za vsega site potrošnike, se je kmalu izkazalo, da ima širši kontekst. Kontekst, ki so ga ustvarili mnogi mladi oblikovalci. Razpeti med zahtevami množične na eni in elitistične produkcije na drugi strani so iznašli tretjo pot. Odločili so se, da bodo neuvrščeni. In potem dosegli, da so jih veliki začeli uvrščati medse. Kaj od tega res zaživi in kaj ne, se pokaže šele v širšem kontekstu. In času. Ko skrb za okolje in reciklaža srečata recesijo. Ko kriza brcne med rebra od bogatije malo zaspanega potrošniškega duha. In potem si zaželimo, da imajo stvari, s katerimi se obkrožamo svoj pomen, svojo čustveno vrednost, da nas veselijo. In ogrejejo, kot peč na drva, ki si jo lahko privoščimo skoraj povsod, tudi tam, kjer nimamo prostora za kamin. Ker imajo celo blokovska stanovanja dimnike, ki naj bi delovali. Dišeč, neobdelan les pa ni le kurivo. Je tudi eden od prevladujočih materialov v sodobni domači pokrajini. Les v svoji naravni podobi. Robustna jedilna miza, ki nas spomni na gobovo juho in ajdove žgance izpred planinske koče? Preveč ruralno? Potem pa morda raje masivna miza iz letošnje kolekcije Toma Dixona. Ali pa miza iz vezane plošče, z vžganim vzorcem, kakršno so za Moroso letos oblikovale frontovke.

Med materiali, ki jih oblikovalci vidijo v našem domu, je tudi dober odmerek marmorja. In sploh ne samo v kuhinji ali kopalnici. Marmorne mizice, stojala, morda obuvalo namiznih nog. In kovina, seveda. Kovina je visoki sijaj iz preteklih let zamenjala za nespoliran, bolj surov in industrijski videz. Črn krom namesto srebrnega in baker, ki ni več rezerviran le za žlebove in kuhinjske lonce. Vrnilo se je tudi zlato v vsem svojem sijaju. Elegantno in vitko, kot je stol Nike Zupanc. Ali kot pozlata na starem pohištvu. Ki diši po art decoju. Luči, mize, dodatki, povsod se najde prostor za kovino. Tudi tu se vloge menjajo, včasih dobesedno obračajo na glavo, kot bakrena namizna plošča stoji na steklenem podnožju v letošnji različici klubske mizice Bell Sebastiana Herknerja. Baker že nekaj časa ljubi Tom Dixon. Morda bomo kaj kovinskega našli tudi na domači sceni. Kaj lepega iz lesa prav gotovo. Pred nami je namreč sejem Ambient, ki se letos začne že v začetku oktobra. Na njem bomo lahko preverili, kakšni trende nam ponujajo domači oblikovalci. In seveda tuji.

Ste kdaj pomislili, da bi imeli knjižne police iz terakote? Glinene lonce za knjige? Stol v obliki in kožni barvi obglavljenega prašička ali navihan, močno skuštran tabure? Sprehodi med sejmi in razstavami, ki krožijo po svetu, so polni presenečenj in izzivov za drzne veseljake, ki imajo v svojem domu radi tudi kaj neobičajnega.

A tudi za bolj umirjene in nežne duše je poskrbljeno. S pastelnimi barvami, ki so letos prave zmagovalke. Pasteli vladajo povsod, na omarah, predalnikih, naslanjačih in modularnih sedežnih garniturah. Manjši, sestavljivi elementi, ki se igrajo različne barvne in prostorske igrice, sledijo novi rabi dnevne sobe, ki ni več prostor, v katerem zvečer vsi v ravni vrsti sedimo pred tv-zaslonom. Velikanske, predimenzionirane sedežne garniture so namreč precej nepremične, naše nepremičnine pa ne zmeraj dovolj velike.

Kaj torej izbrati? Nič ni narobe s klasiko, tudi minimalizem je še zmeraj dovoljen, če ste navajeni nanj. Če pa imate veselje in malo spretnosti, lahko svojemu domu dodate tudi kaj čisto osebno posebnega. Nekaj rokodelskega. Rahlo robustnega ali mehko spletenega, kakor vam drago. Trendovsko preverjeno in z blagoslovom oblikovalcev!