Vljudno ploskanje in uglajena ignoranca

Po šestih letih zbiranja novih dokazov in izvajanja raziskav so vodilni svetovni klimatologi, zbrani v Medvladnem odboru za podnebne spremembe (IPCC), prejšnji teden objavili novo, že peto poročilo o podnebnih spremembah.

Žal se zdi, da je javnost že zelo utrujena od nenehnega opozarjanja in zgolj oportunističnega ukrepanja, zaradi česar najnovejša dognanja v zvezi s podnebnimi spremembami ne pritegnejo več tolikšne pozornosti. Na tokratno poročilo pa so bili vsekakor bolj pozorni kritiki IPCC in njegovih ugotovitev, ker se je v prejšnje poročilo iz leta 2007 prikradlo nekaj hudih napak, na primer trditev o izginotju himalajskih ledenikov do leta 2050. V neodvisni reviziji je bilo sicer kasneje ugotovljeno, da napake v poročilu nikakor niso vplivale na pravilnost osrednjega sporočila – da je za izredno segrevanje ozračja v 20. stoletju verjetno kriv človek s svojimi izpusti toplogrednih plinov in da je potrebno takojšnje ukrepanje. In čeprav so se v mesecih pred objavo najnovejšega poročila IPCC pojavljale špekulacije, češ da bo IPCC priznal svojo zmoto in da nenadejana upočasnitev trenda segrevanja ozračja v zadnjih 15 letih pomeni smrtni udarec teoriji antropogenih podnebnih sprememb, se seveda ni zgodilo nič takšnega. Še več, pri IPCC so bolj kot kadarkoli prepričani, da je podnebne spremembe povzročil človek. V poročilu iz leta 2007 so to trdili z 90-odstotno gotovostjo, tokrat pa so na podlagi na novo zbranih dokazov verjetnost dvignili na 95 odstotkov, na »izjemno verjetno«. Štiridesetodstotno povečanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju od začetka industrijske revolucije, ki sovpada z začetkom rabe fosilnih goriv, je koncentracijo dvignilo na raven, rekordno v zadnjih 800 tisoč letih. In nič ne kaže, da bi se to naraščanje ustavilo. Cilj omejiti naraščanje temperatur na dve stopinji Celzija in s tem preprečiti najhujše posledice sprememb, ki so ga po mučnih razpravah s podpisom ohlapnega sporazuma sprejele svetovne vlade, je tako bolj kot ne prazna obljuba. Smo namreč trdno na poti, da nam ne bo uspelo. IPCC je tokrat v poročilo prvič vključil tudi izračun količine ogljika, ki ga še lahko spustimo v atmosfero, ne da bi presegli dve stopinji segrevanja. In količina je manjša od količine ogljika v dokazanih zalogah fosilnih goriv. To pomeni, da bi jih bilo treba vsaj nekaj pustiti v tleh. Kar je seveda bolj kot ne le pobožna želja.

V zadnjih 50 letih je povprečna temperatura v Sloveniji narasla za 1,7 stopinje Celzija. Več od svetovnega povprečja.

Simptomatičen je namreč primer, ki ga je v Guardianu predstavil okoljevarstveni kolumnist George Monbiot. »Kot da bi želeli počastiti objavo novega poročila IPCC«, je britansko ministrstvo za gospodarstvo namreč na svojo stavbo obesilo velikanski napis o več milijard funtov vredni naložbi v raziskave in izkoriščanje britanskih zalog fosilnih goriv. »Sporočilo ne bi moglo biti bolj jasno, če bi pisalo ’jebite se’,« pravi Monbiot. »To je primer, kako vse vlade sodelujejo pri katastrofi, ki jo uradno sicer želijo preprečiti. Zavzeto se strinjajo z ukrepanjem proti katastrofi, hkrati pa promovirajo industrije, ki to katastrofo povzročajo.«

Zanikovalci podnebnih sprememb so se, kot rečeno, pri tokratnem poročilo osredotočili predvsem na zastoj v naraščanju globalnih temperatur v zadnjih 15 letih, ki ga ni predvidel nobeden od najsodobnejših računalniških klimatskih modelov. To je, priznajmo, dejansko nekoliko skrb zbujajoče z vidika kredibilnosti ostalih napovedi. A znanstveniki opozarjajo, da gre po vsej verjetnosti za posledico naravnih nihanj, da je trend vseeno jasen in da v klimatologiji obdobja, krajša od 30 let, zato niso reprezentativna. Poleg tega, dodajajo, se je ta 15-letni premor začel z nenavadno in izredno toplim letom 1998, ki je zato slabo izhodišče za začetek spremljanja nekega trenda. Tako ali tako pa še vedno drži, da so bila zadnja tri desetletja v svetovnem merilu eno za drugim rekordna vsaj za zadnjih 160 let, vsaj na severni polobli pa je bilo zadnjih 30 let verjetno najtoplejših v zadnjih 1400 letih.

Svoj lonček je ob objavi poročila IPCC pristavila tudi slovenska Agencija za okolje. Njeni meteorologi so predstavili podatke o spremembah podnebja v Sloveniji v obdobju med letoma 1961 in 2011. V tem času je po njihovih podatkih povprečna temperatura rasla za 0,34 stopinje na desetletje oziroma približno 1,7 stopinje Celzija v 50 letih. Povprečna svetovna temperatura je v minulem stoletju narasla za 0,9 stopinje. Po naraščanju povprečne temperature smo torej v svetovnem merilu nadpovprečni. Proti izpustom toplogrednih plinov pa se borimo z novo termoelektrarno na lignit.