Intervju: Janez Koželj

Ljubljanskemu podžupanu Janezu Koželju ni mogoče očitati, da se ne trudi ali da ničesar ni naredil. Nasprotno, prav po njegovi zaslugi je Ljubljana v marsičem lepše in prijetnejše mesto, kot je bila v času pred njegovim ustoličenjem na položaju mestnega urbanista. A kdor dela, tudi greši, in upamo si reči, da je ravno prenova Plečnikovega stadiona ena izmed največjih strokovnih napak arhitekta Koželja.

Treba mu je priznati, da je zanjo pripravil mednarodni natečaj, a je hkrati v njem udeležencem postavil take razpisne pogoje, da jih je prisilil v obzidavo stadiona. Takšna je tudi nagrajena rešitev nemškega biroja Gerkan, Marg und Partner, ki je sicer zgledno prenovil berlinski stadion iz približno istega obdobja kot Plečnikov. Nemci, ki so po svetu zgradili že na desetine stadionov, seveda nikoli ne bi niti za hip pomislili, da bi tudi v Berlinu tik ob stadionu postavili še stolpnico ali kako poslovno „vilo“. Izvirni greh, zaradi katerega se je prenova Plečnikovega stadiona znašla na mrtvi točki, so torej ravno urbanistične smernice arhitekta Koželja in z njimi povezana razsežnost samega posega – 220 000 m2 uporabnih površin na 60 000 m2 veliki parceli. Ali bi pri takem razmerju površin navadnemu smrtniku kdaj uspelo dobiti gradbeno dovoljenje za hišo?

Odzvati se moramo tudi na nekatere navedbe v intervjuju. Civilna iniciativa ne miruje, ampak sodeluje v vseh postopkih, povezanih s Fondovimi vrtovi: upravnem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, dveh ustavnih pritožbah na Ustavnem sodišču, zahtevi za varstvo zakonitosti na Vrhovnem sodišču in nepravdnem postopku za določitev pripadajočega zemljišča na ljubljanskem okrajnem sodišču. Prav tako ne drži trditev o večkratnih pritožbah na okoljevarstveno soglasje, pritožbi sta bili samo dve – enkrat smo se na izdajo soglasja pritožili mi in enkrat na zavrnitev soglasja Pečečnikov BŠP. Veliko vprašanje pa je, ali bo Arso soglasje sploh smel izdati, saj je pri gradnji tako velikega športnega kompleksa le deset metrov od stanovanjskih blokov skoraj nemogoče zagotoviti, da hrup ne bi presegel kritične ravni. Tudi iz tega razloga se po svetu ne lotevajo stadionskih novogradenj tik ob stanovanjskih soseskah. Vse to pravdanje pa bi bilo nepotrebno in Plečnikov stadion bi bil morda že zdavnaj obvarovan pred propadanjem, v kolikor bi bila občina pri načrtovanju njegove prenove pripravljena upoštevati vsaj temeljna načela urbanizma in varstva kulturne dediščine, če že podobno kot v razvpiti zadevi Tritonis naše lastninske pravice do funkcionalnega zemljišča noče upoštevati.

Gospod Koželj se pritožuje, češ da so se stanovalci postavili na okope. Mar se nista na okope prva postavila on in mestna občina, ki od projekta ne odstopata niti za milimeter? Za druge občinske podrobne prostorske načrte lahko občina brez težav začenja postopke njihovega spreminjanja, le prostorski načrt za Plečnikov stadion je nedotakljiv. Mestni arhitekt pravi tudi, da bi od stanovalcev pričakoval kompromisno rešitev. Mar je pozabil na osebno nanj naslovljeni predlog predsednika Četrtne skupnosti Bežigrad, da bi mestna občina investitorju namesto naše zelenice raje ponudila svoje zemljišče nasproti stadiona na drugi strani Dunajske ceste, kjer je danes neurejeno makadamsko parkirišče? Prejel ga je še pred objavo mednarodnega natečaja, a se zanj tako kot za vse naše pobude, da bi lahko zelene površine ohranili tudi z zmanjšanjem lastniškega deleža mestne občine in olimpijskega komiteja v večinsko Pečečnikovem BŠP, ni zmenil.

Prav tako ne moremo razumeti njegovega siceršnjega zavzemanja za urbane vrtove in načrtovanja novih vrtnih mest, hkrati pa je v našem primeru storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi Ljubljana izgubila praktično edine urbane vrtove, ki so bili že ob gradnji zasnovani kot del stanovanjske soseske.

Intervju je bil objavljen pod naslovom »Mesta niso grajena za avtomobile, ampak za ljudi.« Če ga malo parafraziramo, mi že vsa leta trdimo, da so bili naši vrtovi grajeni za stanovalce, in ne za to, da bi njihova pozidava nekemu bogatašu nekoč olajšala breme investicije, pa čeprav tak pristop zagovarja sam mestni urbanist.

Lepo pozdravljeni,