Padli angeli

Največja finančna transakcija Rimskokatoliške cerkve v zgodovini je bilo izplačilo Mussolinijeve države Vatikanu po podpisu Lateranskega sporazuma 1929 leta. Vatikan je takrat za ozemlja Papeških držav, ki si jih je po Risorgimentu prilastila Kraljevina Italija, iztržil 750 milijonov lir v gotovini ter eno milijardo lir v državnih obveznicah. Šlo je za sanjski znesek nekih 90 milijonov tedanjih ameriških dolarjev, ki je postal osnova vatikanskega finančnega imperija. Po današnjem tečaju bi šlo danes za vrednost ene milijarde dolarjev. »Zapitek« slovenske RKC v aferi »mariborska nadškofija« po vsej verjetnosti za nekajkrat presega znesek, ki ga je po Lateranskem sporazumu 1929 Kraljevina Italija izplačala Vatikanu. Pa je Slovencev tridesetkrat manj kot je prebivalcev Italije. Podatki, ki se vrtijo v javnosti glede finančne luknje slovenske RKC, pričajo da gre za zneske najmanj 800 milijonov evrov, zelo zanesljivo za 1,5 milijarde evrov, po vsej verjetnosti tudi za 1,8 milijarde evrov.

Če gre za zadnji znesek, je to po današnjih cenah prek 2,5 milijarde ameriških dolarjev, torej gre za znesek 2,5 krat večji, kot ga je Vatikan prejel po Lateranskem sporazumu. Če pa gre za nižje zneske, v kar je težko verjeti, potem je «zapitek« seveda nižji. Moralni teolog, g. Štuhec, ko trdi da gre za finančno izgubo slovenske Cerkve v višini 1,7 milijona evrov, bi moral vedeti da s temi trditvami krši tri temelje krščanskih vrednot, ki so povzete v 10 božjih zapovedi: Ne laži, ne kradi, ne pričaj po krivem.

Koliko denarja je 1,8 milijarde evrov danes? Povprečen avto danes v Sloveniji stane nekih 10 tisoč evrov. Če to vzamemo za osnovo in na vsakih deset metrov damo en avto bi šlo za 180.000 avtomobilov, oziroma za kolono dolgo 1800 kilometrov, kar bi več kot zadostovalo za postavitev pet avtomobilskih kolon od Ljubljane do Dunaja. Če bi izhajali od vrednosti solidnega stanovanja v Sloveniji v višini 90 tisoč evrov, bi šlo za postavitev novega mesta z 20 tisoč razkošnimi stanovanji.

Ali bomo kdajkoli zvedeli koliko je v resnici »muca popapala« v tem klavrnem primeru finančnega poloma slovenske RKC in – še bolj pomembno vprašanje, kje je ta denar končal? Pozitivno v celi zadevi je dejstvo, da je papež Fračtišek vzel resno v precep celotne vatikanske finance in cerkvene finančne inštitucije, ki se skrivajo za imenom Instituto per le Opere di Religione, ali po domače Vatikanska banka. Za Slovence je velika nesreča, da je papež Frančišek prišel prepozno.

Papeža Pij XI. in njegov naslednik Pij XII. sta v tridesetih letih 20. stoletja za svetovalca imela izvrstnega finančnega strokovnjaka Bernardina Nogara, ki ni imel noben pomislekov, ko je šlo za ustvarjanje profita. Trgoval je z vsemi, z nacisti, fašisti, Britanci in Američani. Papež Benedikt XVI. je baje bil zgrožen nad poslovanjem Vatikanske banke, piše Deutsche Welle, njegov naslednik papež Frančišek pa trenutno resno razmišlja o ukinitvi te banke oziroma o njenem spreminjanju v humanitarni sklad.

Kakšen nauk naj bi Rimokatališka cerkev potegnila iz tega pošastnega finančnega poloma, ki ga bodo slovenski davkoplačevalci krvavo plačali? Resnico, predvsem resnico. Težko je verjeti v »skrivne sile«, da je torej šlo za hudičevo delo. Javnosti, zlasti tistim 65.000 vernikov, ki so v Zvon 1 in Zvon 2, ter Rast vložili svoje prihranke in ki bodo zanesljivo ostali brez svojega denarja, kaže natočiti čistega vina. Organi pregona in sodišča morajo brez prizanesljivosti pretresti vsa ta dogajanja in vse krivce primerno obsoditi, tako kot je to doslej uspelo v primeru nekaterih slovenskih političnih »svetih krav«. Tudi finančni »strokovnjaki« slovenske RKC ne bi smeli biti izjema. Slovenske davkoplačevalce ne zanimajo kazni po kanonskem pravu, tu veljajo slovenski zakoni.