Matjaž Hanžek: Evropa postaja vedno bolj tisto, pred čemer smo poskušali pobegniti

Evropska unija me je razočarala! In prepričan sem, da nisem sam v tej skupini razočarancev. Res je, da kakšnih posebnih iluzij nisem imel, verjel pa sem, da bojo pritiski iz Bruslja in Strasbourga na slovensko politiko vsaj občasno pomagali spreminjati pogosto preveč brezbrižni odnos slovenske politike in institucij pri vprašanjih človekovih pravic, diskriminaciji, skrbi za blaginjo posameznika in skupnosti. Upal sem tudi, da je »stara« evropska demokracija po deset in stoletni tradiciji bolj zavezana demokratičnim standardom, kot mlada slovenska in bo pogosto preveč avtoritarne, koruptivne in do javnosti ter želja svojih državljanov ignorantske politike prepričala, morda celo prisilila v drugačno ravnanje.

Mnogi, verjetno večina, smo pričakovali, da bo EU zveza enakopravnih držav, narodov in ljudi, katere cilj bo v prvi usmerjen v zaščito njenih državljanov. Da bo nova skupnost držav podrla železno zaveso in poleg svobodnega gibanja vseh ljudi uveljavila standarde demokracije, socialne varnosti, svobode ustvarjanja – skratka vse tisto, po čemer so predvsem ljudje iz vzhodne Evrope najbolj hlepeli. Povezano, svobodno Evropo in svet! To smo hoteli verjeti, pa čeprav so že dejanja pred vključevanjem posameznih članic nakazovala, da smo ljudje s svojimi potrebami zadnji v vrsti.

Še preden se je posamezna država sploh lahko pogovarjala o priključitvi, je morala odpreti meje za kapital, kasneje je EU odprla meje za industrijske proizvode priključitve željnih držav, svobodno gibanje ljudi pa je praviloma počakalo še nekaj let. Železno zaveso pa je »svobodna« Evropa prestavila nekoliko bolj na vzhod in jo spremenila v stekleno zaveso. To pa je predvsem do neevropskih ljudi utrdila bolj, kot je bila prej utrjena železna. Le mnogo bolj prefinjeno, na videz skrito. Čeprav je bila ta »svobodna« Evropa v času hladne vojne polna besed obtožb do vzhodnega bloka o nasilju nad svojimi državljani, ki jim oblast preprečuje odhod iz svoje države, sedaj to počne sama. Le da preprečuje prihod. In mrtve, ki jih je nekoč preštevala na bodečih žicah železne zavese, sedaj sama prešteva v globokih vodah Sredozemlja okoli Lampeduse in drugod, zapornike izza železne zavese pa v svojih taboriščih centrov za izgon!

Demokracija, kot smo si jo predstavljali, žal postaja vedno bolj oddaljena, postaja le orodje za svobodno širjenje kapitala, pričakovanja ljudi pa zapira v vedno bolj tesne kletke. Dovolj se je le spomniti na ukinjanje referendumskih možnosti, ki jih je slovenska politika s podporo bruseljskih neoliberalcev sprejela tisti trenutek, ko je »svobodni« kapital zaslutil, da so ljudje spregledali njegove namere po obvladovanju naših življenj.

Skratka, Evropa postaja vedno bolj tisto, pred čemer smo poskušali pobegniti, le da ideološki monopol zamenjuje s finančnim! Ljudje pa smo le »nujno zlo«, ki ga potrebuje kot potrošnike in vedno bolj suženjsko delovno silo.

To ne nazadnje dokazuje njeno ravnanje ob finančni krizi nekaterih - ni pretirano, če rečemo že prej določenih – držav, ko z neizmernimi pritiski na »varčevanje« uničuje države in ji pri tem ni mar za življenja. Čeprav že mednarodni neoliberalni »svetilnik« - Mednarodni denarni sklad – opozarja, da ukrepi skrajnega izžemanja ne bojo prinesli rezultatov, kvečjemu uničenje, se bruseljski uradniki mednarodne neoliberalne zarote na to ne ozirajo.

Svet in vrednote, ki ga vrtijo, po pohodu neoliberalne ekonomije ni več enak svetu izpred pol stoletja ob finančni krizi Nemčije. Takrat je svetovni politiki in kapitalu še bilo mar za preživetje posamezne države in njenih prebivalcev in so zato Nemčiji odpisali velik del dolgov, ostalo pa je lahko vračale takrat, ko bo proizvodnja rasla. Danes pa jim je vseeno: izčrpati, prevzeti tisto, kar je še koristno in zavreči vse ostalo. Tudi življenja!

Neoliberalni kapital je pač vzorec uničevanja, ki ga je v sedemdesetih letih prakticiral na afriških državah, prenesel na evropsko »obrobje«!

Matjaž Hanžek je nekdanji varuh človekovih pravic, sedaj je predsednik Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS)