Verbalni delikt

Pretirana jezikavost politikov dokazano draži denar

Se spomnite, kako je bivši premier Janez Janša junija lani, malo preden si je država sposodila denar na ameriškem trgu, strašil, da nas čaka grški scenarij in da utegnemo zaprositi za finančno pomoč, če v ustavo ne zapišemo fiskalnega pravila, pa tudi, da nam grozi nelikvidnost in bo zmanjkalo denarja za učiteljske plače, če nam ne bo uspelo prodati obveznic? Ekonomist Jože P. Damijan je že tedaj opozarjal, da finančni trgi, se pravi vlagatelji, ob takšnih izjavah postanejo izjemno živčni. Dokazal je, da bi se Slovenija v ZDA lahko zadolžila po bistveno nižji ceni, če bi politiki znali brzdati jezik.

Ultimativni dokaz, da izjave politikov vplivajo na ceno zadolževanja držav, ki zaidejo v težave, je prinesla študija Evropske centralne banke, objavljena julija letos. Analitiki ECB so pregledali kar 25 tisoč medijskih objav od začetka leta 2009 do konca oktobra 2011, ki so povzemale izjave politikov o proračunu, javnem dolgu in varčevanju v Grčiji, na Irskem in Portugalskem, ter skušali ovrednotiti vpliv teh objav na ceno zadolževanja naštetih treh držav na mednarodnih finančnih trgih. Za mero cene zadolževanja so vzeli zahtevani letni donos desetletnih državnih obveznic, za izločitev učinkov globalnih premikov na finančnih trgih pa so namesto samega donosa obravnavali njegov presežek nad zahtevanim letnim donosom desetletnih nemških državnih obveznic.

Ugotovili so, da optimistične izjave politikov dokazano zmanjšujejo zahtevani donos obveznic države, pesimistične izjave pa ga povečujejo. Tako je ena negativna beseda v eni objavi enega medija v povprečju povečala presežek zahtevanega donosa grških obveznic za 7,0, irskih za 3,8, portugalskih pa za 1,7 tisočinke odstotne točke. Objava ene pozitivne besede pa je ta presežek pri grških obveznicah zmanjšala za 5,6, pri irskih za 3,6 in pri portugalskih za 2,2 tisočinke odstotne točke.

Te številke se morda zdijo majhne, vendar je treba upoštevati, da ima tak vpliv že objava ene same besede v enem mediju. Na podlagi opravljene raziskave je ECB evropske politike pozvala h »konstruktivnejši« komunikaciji z mediji, kar v manj diplomatskem jeziku pomeni: brzdajte jezik! Opredelila je celo, katere besede so pozitivne in katere negativne. Najbolj destruktivni in zato najmanj zaželeni sta besedi »neuspeh« in »opozorilo«. Politikom zato priporoča, da denimo namesto »opozarjamo na visoko tveganje neuspeha« isto sporočilo izrečejo ali zapišejo v obliki »dosledna uveljavitev vseh ukrepov bo odločilna za uspeh programa«. V prvem stavku sta dve negativni besedi, v drugem pa dve pozitivni.

Pričakovali bi, da bo ta dokaz zalegel. Pa ni. Janša še naprej širi pesimizem in kliče trojko, češ da nas ta edina lahko reši iz krize, mediji pa špekulirajo o domnevno katastrofalnih rezultatih stresnega testa v NLB.