Ekonomisti alkimisti

Evropska komisija je v tokratni gospodarski napovedi Sloveniji in Cipru napovedala, da bosta leta 2014 edini državi evrskega območja, ki še ne bosta izšli iz recesije. Slovenski bruto domači proizvod (BDP), ki je zdaj ocenjen na okrog 34,7 milijarde evrov, naj bi se zmanjšal za odstotek, ciprski pa za 3,9 odstotka.

A napovedi so zgolj to – napovedi. Kako (ne)zanesljive so in kako hitro se lahko razmere v gospodarstvu spremenijo, pokaže primerjava podatkov statističnega urada z napovedmi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in evropske komisije.

Leta 2007 je Slovenija dosegla rekordno gospodarsko rast – družbeni proizvod se je v primerjavi z letom 2006 povečal za 7 odstotkov. Evropska komisija je leta 2006 Sloveniji napovedala »zgolj« 4,2-odstotno rast, pri Umarju pa so še leta 2007 mislili, da bo naš BDP višji le za 5,8 odstotka. Oboji so se zmotili tudi pri napovedi za leto 2008 – izračunali so, da bo BDP višji za 4,5 odstotka, pa je gospodarstvo zraslo za 3,4 odstotka – in za leto 2009, saj naj bi bila rast BDP-ja takrat okrog triodstotna. V resnici je slovenski BDP leta 2009 doživel najmočnejši »popravek« – zmanjšal se je za kar 7,9 odstotka.

Nato so »meteorologi gospodarske rasti«, ki so za evropsko komisijo pripravljali napoved za leto 2010, pri napovedih za Slovenijo kar zadeli. Naš BDP se je takrat ponovno zvišal za 1,3 odstotka. Umar pa je z napovedjo spet zgrešil. Oboji so ponovno zgrešili napoved za leto 2011. Umar je napovedal 2,5-odstotno rast, komisija 1,9-odstotno, slovenski BDP pa je bil leta 2011 v primerjavi z letom 2010 višji za 0,7 odstotka. Še bolj so zgrešili leta 2012. Eni so napovedali dvoodstotno, drugi enoodstotno rast BDP-ja. Po uradni statistiki pa se je gospodarstvo skrčilo za 2,5 odstotka.

Ne ekonomisti ne politiki pač ne vedo točno, kaj bodo ukrepi, ki jih predlagajo, prinesli in spremenili. Izhajajo iz dosegljivih podatkov in napovedanih ekonomsko političnih ukrepov, ki pa se lahko kasneje spremenijo. Napovedi temeljijo na domnevah, matematičnih in statističnih modelih, ki pa seveda niso absolutni. In tudi ne morejo biti. Kažejo samo najverjetnejše številke, zato se napovedi tudi velikokrat popravljajo in včasih zgrešijo.

»Ekonomisti bolj ali manj nastopamo kot nekakšni preroki,« je pred dnevi v oddaji Intelekta dejal Bogomir Kovač. »Vedno nas sprašujejo za naprej, za nazaj pa se srečno izogibamo odgovornosti, zakaj česa nismo napovedali ali česa postorili.«