Metulj

Socialdemokratska vlada leta 2009 globine in širine finančne krize ni podcenila. Za zaščito slovenskega finančnega sistema smo uvedli 100% državno garancijo na hranilne vloge, praktično neomejeno (limita je bila 12 mrd. €) državno garancijo za kredite, ki bi jih slovenske banke najele na mednarodnem bančnem trgu, garancijo za kredite podjetjem (limita 1.2 milijarde evrov), garancijo za kredite prebivalstvu (limita 0.3 mrd. €), dokapitalizirali smo Slovensko izvozno in razvojno družbo – SID (0.16 mrd. €) in z depoziti države smo nadomestili upad depozitov v poslovnih bankah zaradi začetka procesa t.i. bančnega nacionalizma v državah EU (velike banke so kredite z mednarodnega medbančnega trga hitro premikale v domače države). Tako so se pomladi 2009 depoziti države v poslovnih bankah na Slovenskem povzpeli na več kot 3 mrd. €.

V kolikor upoštevamo le dejansko izvedene ukrepe in ne njihove zgornje limite, znaša vsota kreditov, pridobljenih ali podeljenih z državnimi garancijami, dokapitalizacije SID ter državnih depozitov v poslovnih bankah okoli 6 mrd. € ali 17% BDP v letu 2009. In tu ne upoštevamo ukrepov za zaščito slovenskega realnega sektorja, kot je bilo subvencioniranje plač, povečanje spodbud za investicije v R&D, skrajšanje roka vračila DDV, … .

Posledica ukrepov v zaščito slovenskega finančnega sistema je bilo nadaljevanje, sicer upočasnjene, rasti kreditne aktivnosti. Krediti poslovnih bank nefinančnim družbam (realnemu delu gospodarstva) so naraščali do julija 2010 (takrat so bili 1.5 mrd € ali 8% višji kot julija 2008 – torej pred začetkom akutne faze sedanje finančne krize). V letu 2010 se je povrnila rast BDP.

Vzrok upadanja kreditov slovenskemu gospodarstvu po juliju 2010 je neustrezna regulatorna politika Banke Slovenije. Ta je zahtevala hitro povečanje kapitalske ustreznosti (delež kapitala banke glede na obseg kreditov) poslovnih bank. Rok za to prilagoditev je bil precej krajši, kot pa ga je na primer za nemške banke zahteval njihov regulator. Poslovne banke na Slovenskem so se začele zahtevi po povečani kapitalski ustreznosti prilagajati z zmanjševanjem obsega kreditov. In to krčenje kreditov je povzročilo večji del t.i. »slabih terjatev«. Prekinjena so bila namreč kreditna razmerja za projekte, ki jih brez velikih posledic za dolžnika, ni bilo moč hitro zaključiti. Potem so se, pričakovano, zamajale nekatere manjše banke. Naša vlada in centralna banka pa ta problem rešujeta tako, da se bodo krediti gospodarstvu krčili še naprej. V ta okvir sodi tudi zadnja novela zakona o bančništvu s predlagano razlastitvijo imetnikov hibridnih in podrejenih bančnih obveznic.

Nekaj časa je kazalo, da gre pri neustrezni regulaciji slovenskega bančnega sistema za napako. Za zgrešeno predpostavko kako bo ukrep povečane kapitalske ustreznosti (in nekaj drugih podobno bolj strogih zahtev za poslovne banke v Sloveniji kot to velja v povprečju evroskupine ali na Nemškem) deloval na naše gospodarstvo. Vendar za takšen sklep neustrezna regulacija našega bančnega sistema enostavno predolgo traja. Julija letos so bili bančni krediti gospodarstvu že 3 mrd. € ali 15% manjši kot julija 2010.