Potencialno je bilo izgubljenih okrog sedem milijard evrov

Evropsko računsko sodišče, ki ima sedež v Luksemburgu, v njem pa med 28 člani iz vsake države članice EU kot predstavnik Slovenije deluje Milan M. Cvikl, je v začetku meseca objavilo poročilo o izvrševanju proračuna Unije za leto 2012. Če ugotovitve Evropskega računskega sodišča niso nič novega, pa je novo to, da so se evropski uradniki začeli odzivati na negativne komentarje medijev in evroskeptikov, ki evropskim institucijam očitajo nesposobnost pri upravljanju s sredstvi, ugotavlja EUObserver.

Računsko sodišče je še enkrat več ugotovilo, da se skoraj pet odstotkov sredstev proračuna ne porabi skladno s predpisi. V letu 2012 je bil sicer proračun EU težak 140 milijard evrov, kar pomeni, da je bilo potencialno izgubljenih okrog sedem milijard evrov. Delež napake pa se je od leta 2011 povišal za odstotek.

Evropska komisija je del odgovornosti za napake pri porabi proračunskih sredstev poskušala prevaliti na države članice. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da je bilo deset milijard evrov, ki jih Unija porabi za delovanje lastnih institucij, pravilno porabljenih. Po drugi strani pa bi bilo možno več kot polovico napak, ki jih je sodišče ugotovilo pri pregledu porabe sredstev za kohezijsko politiko EU – ta je v domeni držav članic –, preprečiti.

Evropski revizorji pa poskušajo javnost pomiriti, češ da ugotovljene napake pri porabi sredstev ne pomenijo nujno, da so bila sredstva zlorabljena oziroma porabljena nenamensko, ampak le to, da niso bila izplačana popolnoma v skladu s predpisi. V poročilu so vseeno pozvali k zaostritvi pravil sofinanciranja, saj so ugotovili, da so države članice imele dovolj informacij o določenih projektih, da bi same lahko popravile napake, preden so zahtevale povračilo sredstev iz proračuna EU.

Preprečevanje napak pri porabi evropskih sredstev je seveda tudi v interesu samih držav članic, saj morajo najprej same financirati projekt in šele na podlagi predloženih računov nato od Unije prejmejo povračilo vloženih sredstev. S strani EU financirani projekti so vedno sofinancirani v razmerju 80/20, kar pomeni, da večina sredstev res pride iz proračuna Unije, petino pa mora prispevati država članica, kjer se projekt izvede. Če revizorji ugotovijo, da je pri projektu prišlo do napake, ki je večja od dveh odstotkov, se Komisija lahko odloči, da svojega deleža ne bo prispevala oziroma zahteva povračilo že izplačanih sredstev in celotno breme investicije prevali na državo članico. V letu 2012 je zaradi različnih napak pri financiranju projektov od držav članic zahtevala 4,4 milijarde evrov povračil. Nekaterim državam, tudi Sloveniji, pa je začasno zamrznila črpanje sredstev.