Komisija bi rada več nadzora uporabnikov interneta

Vzpostavitev enotnega trga komunikacij, kar pomeni, da bi telekomunikacijska podjetja lahko v Sloveniji ponujala svoje storitve neposredno iz Nemčije, Španije, Velike Britanije, Italije in drugih držav EU, slovenski operaterji pa v drugih državah EU, je po prepričanju Evropske komisije eden od pomembnih virov za zagon gospodarske rasti v EU. V septembru je sestavila predlog, kako v Evropski uniji vzpostaviti enoten trg elektronskih komunikacij. V zasledovanju »povezanega kontinenta« so komisarji predvideli lajšanje omejitev operaterjem pri poslovanju v državah članicah, standardizacijo ponudbe operaterjev tako, da bi vsem omogočili uporabo že izgrajenih omrežij, ter poenotenje pravic uporabnikov storitev.

Komisarji so v predlog vključili tudi princip »internetne nevtralnosti«, po katerem ponudniki internetnih storitev in vlade ne bi smeli omejevati ali kakorkoli drugače vplivati na dostop uporabnikov do spleta. Vendar so hkrati operaterjem dodelili neomejene možnosti upravljanja z dostopom do interneta in filtriranja vsebin. Ponudniki internetnih storitev bi lahko nadzirali pogovore uporabnikov, njihovo spletno pošto, katere spletne strani obiskujejo in katere dokumente so si prenesli – in se nato na podlagi ugotovitev odločili, kako nekemu posamezniku preprečiti dostop do nekaterih vsebin.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je zato Komisijo posvaril, da bi, če bi se uveljavile nekatere rešitve iz njenega predloga, prišlo do neupravičene omejitve svobode na internetu. Nadzornik Peter Hustnix je sicer pozdravil vključitev principa »internetne nevtralnosti« v besedilo, vendar opozoril, da bi bil, če drugih predlaganih rešitev Komisija ne spremeni, zgolj mrtva črka na papirju. »Vsako nadzorovanje ali omejevanje spletnih aktivnosti uporabnikov bi moralo biti dovoljeno le za doseganje točno določenega in legitimnega cilja. Vseobsežno, neomejeno nadzorovanje in omejevanje internetnih komunikacij uporabnikov, kot ga predvideva Komisija, je v nasprotju z evropsko zakonodajo o zaščiti podatkov in z evropsko listino o temeljnih svoboščinah,« je dejal.

V luči zadnjih prisluškovalnih afer je nadzornik še dejal, da bi morali za ponovno vzpostavitev zaupanja Evropejcev v elektronske komunikacije uporabnikom dati zagotovilo, da sta njihova pravica do zasebnosti in varovanje osebnih podatkov spoštovani. (er)