Večletni proračun s prepričljivo večino pod streho

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 537 glasovi za in 126 proti potrdili večletni proračun EU za obdobje 2014-2020. Potrdili so ga sicer z grenkim priokusom, saj je z 960 milijardami evrov skromnejši, kot bi si želeli. Svet EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice, bo proračun potrdil 2. decembra, a to je le formalnost.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je glasovanje označil za "izredno pomembno", saj pomeni, da bodo lahko prepotrebna sredstva EU zdaj pravočasno stekla s 1. januarjem 2014. Višina proračuna je resda "daleč od popolne", je ponovil že znano stališče poslancev, a dodal, da so le dosegli pomembne izboljšave.

Tudi v Evropski komisiji so potrditev finančne perspektive že pozdravili. Kot je dejal predsednik komisije Jose Manuel Barroso, "je to velik dan za Evropo". "Proračun EU je v primerjavi z nacionalnim bogastvom skromen po velikosti. A en sam letni proračun predstavlja več denarja - v današnjih cenah - kot njega dni celoten Marshallov načrt," je poudaril. "To je dogovor, ki pomaga vsem družinam v Evropi," je še zapisal.

V letih 2014-2020 bo v evropski blagajni skupno za 960 milijard evrov zavez, kar je 3,5 odstotka manj kot v iztekajočem se sedemletnem finančnem obdobju in obenem točno en odstotek BDP unije. Dejanska plačila so določena pri dobrih 908 milijardah evrov, kar je 3,7 odstotka manj kot v letih 2007-2013. To je prvi večletni proračun, ki je siromašnejši od svojega predhodnika, zato so ga poimenovali proračun zmernosti.

Slabih 38 odstotkov denarja bo šlo za skupno kmetijsko politiko, 34 odstotkov za kohezijsko in regionalno politiko, dobrih sedem odstotkov za program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, dobre tri za instrument za povezovanje Evrope ter 1,5 odstotka za program Erasmus+. Slabih devet milijard evrov bo poleg tega npr. šlo za boj proti brezposelnosti mladih.

Z večletnim proračunom je tesno povezano tudi potrjevanje nove zakonodaje, ki je osnova za izvajanje posameznih programov, med katerimi so skupna kmetijska ter regionalna in kohezijska politika EU, programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, instrument za povezovanje Evrope (IPE), Obzorje 2020, LIFE . Po zeleni luči proračunu 2014-2020 se tako začenja še prižiganje zelene luči zanje, če se seveda ne bo kje zapletlo. (sta, er)