Države članice lahko blokirajo zvišanje plač evropskih uslužbencev

Uradniki, ki so zaposleni v evropskih institucijah, in države članice se v zadnjih letih prerekajo, ali uradnikom kljub krizi pripada povišanje plač. Sindikati, ki zastopajo uradnike, so v pogajanjih ves čas vztrajali, da je treba plače uradnikom dvigniti, države članice pa, da do dviga zaradi krize niso upravičeni. Uradniki so višje plače zahtevali tudi s stavko. Ker se niso mogli dogovoriti, so se sindikati odločili odgovor poiskati na Sodišču EU. To pa je razsodilo, da članice EU lahko v primeru resne gospodarske krize zavrnejo zvišanje plač evropskih uradnikov. Sodba se nanaša na spor o zvišanju plač v letu 2011.

Za plače evropskih uslužbencev velja formula za izračun letne prilagoditve. Ta upošteva spremembe stroškov življenja v Bruslju ter gibanje kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih državah članicah - Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, Belgiji in Luksemburgu.

Ureditev pa vsebuje določbo o izjemi, ki omogoča začasno prekinitev uporabe metode, če bi prišlo do »resnega in nenadnega poslabšanja ekonomskega in socialnega položaja«. Objektivne podatke o obstoju takšnega poslabšanja mora zagotoviti komisija, ni pa bilo pojasnjeno, katere institucije naj bi zbrane podatke preučile in sprejele odločitev o resnem in nenadnem poslabšanju.

Leta 2011 je podatke preučila komisija sama in se odločila, da takšnih okoliščin ni bilo, zato je predlagala 1,7-odstotno zvišanje plač uradnikom EU v Bruslju. Članice unije se s tem niso strinjale in so izpostavljale, da so prisiljene zmanjševati svoje upravne odhodke zaradi gospodarske in finančne krize.

Sodišče je odločilo, da je bilo odločanje o tem, ali je prišlo do poslabšanja, v rokah Sveta EU, torej držav članic, in ne komisije. Zato bi morala komisija, potem ko je Svet EU o tem odločil, Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti primerne predloge v skladu z voljo Sveta. Ima pa komisija še vedno možnost, da v svoje predloge sama vključi ukrepe, ki jih razume kot primerne. Pri tem lahko na primer upošteva prizadetost upravljanja s človeškimi viri in še posebej potrebe po dodatnem zaposlovanju, še dodaja sodišče.

Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za medinstitucionalne odnose Maroša Šefčoviča, Antony Gravili, je v prvem odzivu komisije pozdravil pravno razjasnitev, ki jo prinaša sodba.

Bo pa odločitev treba še natančno preučiti in potem »bomo sprejeli potrebne ukrepe, da jo skupaj s parlamentom in Svetom implementiramo«, je napovedal. Tako še ni mogel povedati, ali bodo bruseljski uradniki prejeli zvišanje plač za leto 2011.

Ob tem je dodal, da so se stvari od leta 2011 že premaknile in da sporna metoda ni več v veljavi. Spomnil je še, da je za leti 2013 in 2014 že dogovorjena zamrznitev plač in pokojnin. (sta, er)