Poslanci se ne bi več selili v Strasbourg

Poslanci Evropskega parlamenta menijo, da bi morali imeti pravico, da sami odločajo, kje in kdaj se bodo sestajali. Zato pozivajo k spremembi pogodbe EU tako, da bi oni sami, ne več države članice odločali, kje naj bo sedež Evropskega parlamenta in kakšna naj bo njegova notranja organizacija. Vsakomesečne selitve celotnega parlamenta med Brusljem in Strasbourgom so sicer že dolgo predmet vročih razprav, a zaradi nasprotovanja Francije, ki bi s tem izgubila sedež ene osrednjih institucij EU, jim ni videti konca.

V ozadju je med drugim strah pred izgubo delovnih mest ter najemnikov stanovanj, hotelskih sob in drugih storitev v Strasbourgu, kjer so vsak mesec, razen avgusta, plenarna zasedanja Evropskega parlamenta.

Če bi parlament domoval le na eni lokaciji, bi bilo to »bolj učinkovito, stroškovno smiselno in prijazno«, piše v resoluciji, ki so jo evropski poslanci sprejeli z 438 glasovi za in 141 proti. Nesmiselne in drage selitve slabo odmevajo tudi med državljani EU, še posebej v času krize, ko bi bilo treba varčevati, opozarjajo poslanci.

Parlament se s sprejeto nezakonodajno resolucijo zato zavezuje, da bo sprožil običajen postopek za revizijo pogodbe EU in predlagal spremembe, ki bodo »parlamentu dovolile, da odloča o lokaciji svojega sedeža in o svoji notranji organizaciji«.

Parlament lahko sicer Svetu predloži predlog za spremembo pogodb EU, a s spremembo se mora nato strinjati vseh 28 držav članic, kar je malo verjetno.

»Do ukinitve 'potujočega cirkusa', ki nas drago stane, poleg tega pa nam resnično otežuje delo, je še daleč. V Svetu so do teh vprašanj popolnoma zadržani, čeprav je volja velike večine parlamenta jasno izražena. Izrazili in ponovili jo bomo še velikokrat, dokler bo pač potrebno,« je ta pat položaj opisal Slovenec Jelko Kacin.

Trenutno velja pravilo, po katerem o sedežu institucij unije odločajo vlade držav članic s soglasjem. Obenem je kot uradni sedež parlamenta določen francoski Strasbourg, kjer mora potekati 12 mesečnih plenarnih zasedanj letno.

Letni stroški geografske razklanosti med Brusljem, Luksemburgom in Strasbourgom znašajo nekje med 156 in 204 milijoni evrov, od tega kar 103 milijonov - kar je desetina celotnega proračuna parlamenta – odpade na sedež parlamenta v Strasbourgu. Pri tem niso všteti vsi dodatni stroški, ki nastanejo zaradi potovanj uslužbencev drugih institucij EU in novinarjev. Enako velja za izgubljen delovni čas in manjšo učinkovitost, saj so selitve ne le drage, ampak tudi naporne in terjajo veliko časa.

Poleg tega je plenarna dvorana v Strasbourgu večino časa, razen enkrat mesečno, hiša duhov, saj se večina dela opravi v Bruslju, medtem ko so finančne in prevajalske službe še v Luksemburgu. Prostore v Strasbourgu je treba ogrevati in vzdrževati.

Med zagovorniki enega sedeža v Bruslju je Kacin, ki kravi, da je »jasno, da od 766 poslancev samo še francosko govoreči vztrajajo pri simboliki Strasbourga«. Francoz Joseph Daul, ki je bil rojen nedaleč od Strasbourga v Alzaciji, pravi, sicer nima težav z razpravo o sedežu, a bi jo razširil - npr. s selitvijo Evropske centralne banke iz Frankfurta ali Sodišča EU iz Luksemburga v alzaško prestolnico. (sta, er)