EU v bitko za tržni delež na trgu vojaških brezpilotnih letal

Na sestanku Evropske obrambne agencije (EDA), v kateri je Slovenija polnopravna članica in za članarino plačuje okrog 80 tisoč evrov na leto, se je sedem članic dogovorilo, da bodo leta 2020 skupaj sodelovale v proizvodnji vojaških brezpilotnih letal. Zunanji ministri Francije, Nemčije, Grčije, Italije, Nizozemske, Poljske in Španije so podpisali pismo o nameri in EDI naložili, naj pripravi študijo, kako bi ta zračna plovila, ki bi se lahko uporabljala za obstreljevanje vojaških tarč ali pa za nadziranje ladij migrantov v Sredozemskem morju, najučinkoviteje proizvajali, poroča EUObserver.com.

Obrambno agencijo vodi visoka predstavnica za zunanje zadeve EU Catherine Ashton, ki predseduje odločevalskemu svetu obrambnih ministrov držav članic. Agencija ima več nalog, vse pa so usmerjene v razvoj enotnega evropskega trga oborožitve: zagotavlja strokovne analize in nasvete, povezane z obrambo, promovira sodelovanje na področju evropske oborožitve in izvaja ukrepe, ki bi okrepili in preuredili temelje evropske obrambne industrije.

Odločitev sedmerice za skupno sodelovanje sicer ni nič novega – Francija, Grčija, Italija, Španija, Švedska in Švica že sodelujejo pri proizvodnji oboroženega brezpilotnega letala Neurona, ki je testno poletel že lanskega decembra. Francija in Velika Britanija sodelujeta pri letalu Telemos, ki naj bi vzletel leta 2018. Povezave so na področju razvoja brezpilotnih letal vzpostavila tudi evropska orožarska podjetja Dassualt, Eads in Finmeccanica. Evropska komisija pa je sofinancirala program razvoja brezpilotnih letal Aeroceptor, ki bi se uporabljali za boj proti kriminalu in drug nadzor nad Evropejci.

Do teh sodelovanj prihaja predvsem zaradi premoči ameriških in izraelskih orožarskih podjetij, ki brezpilotna letala zdaj ponujajo evropskim zaveznikom. Na leto se v tem sektorju obrne okrog 5 milijard evrov, do leta 2018 naj bi se že 9 milijard evrov, in Evropa ne bi rada več le opazovala.

Ena večjih ovir uvedbe brezpilotnih letal, ki bi nadzirala življenja Evropejcev in se udeleževala vojnih spopadov, je vprašanje, kako preprečiti, da se brezpilotna letala ne bi zaletavala v običajna. Ne EDA ne Evropska komisija za zdaj na to vprašanje ne dajeta odgovorov.

Drugi problem je etičen, saj bi z dovolitvijo nadzora s pomočjo brezpilotnih letal kršili pravico do zasebnosti Evropejcev. Letala bi bila lahko res poslana na »misijo« fotografiranja polj, da bi preverili verodostojnost evidenc kmetov, bi se pa na fotografijah znašel tudi kdo, ki bi se ravno v času preleta polj sončil na svojem vrtu. (er)