S tišino in obračanjem stran pomagamo kršiteljem

Z namenom počastiti posameznike, ki so se v svojem boju za svobodo govora najbolj odlikovali, so poslanci Evropskega parlamenta pred 25 leti podelili prvo Nagrado Saharova za svobodo misli.

»Z nagrado želimo povečati prepoznavnost borcev za človekove pravice ter stvari, za katere si prizadevajo. Pozornost javnosti je zelo pomembna, saj s tišino in obračanjem stran pomagamo kršiteljem. Vsak dobitnik nagrade je svoja prizadevanja usmeril na določeno področje človekovih pravic. Nekateri so bili zato zaprti, spet drugi so bili voditelji opozicije v svojih državah. S tem, ko smo jim podelili nagrado, smo jim omogočili nadaljevanje njihovega boja, včasih smo jih lahko s tem tudi zaščitili. Z nagrado pa je Parlament poglobil svoja prizadevanja za človekove pravice: gre torej za dobiček na obeh straneh,« razlaga predsednica pododbora za človekove pravice v Evropskem parlamentu Barbara Lochbihler.

»Naš izziv je človekove pravice postaviti v središče dela drugih odborov Parlamenta, na primer tistega za mednarodno trgovino. V naslednjem mandatu bi se morali posvetiti predvsem vključevanju problematike človekovih pravic v delo vseh odborov Parlamenta. Tisti, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko, pri svojih odločitvah vedno jemljejo v obzir gospodarske in geostrateške interese. Vendar je Evropa znana po politiki, ki jo vodijo vrednote. Dobro je, da imamo Nagrado Saharova, s katero krepimo ta pristop,« pa odgovarja na vprašanje kaj bo prinesla prihodnost, kaj lahko Parlament še stori za spoštovanje človekovih pravic.

Kandidat za to pomembno nagrado je na predlog slovenskih evropskih poslancev bil leta 2009 in 2011 tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je letos prejel nagrado Državljan Evrope. (er)