»Družbeno koristna« trgovina

»Obisk je presegel vsa pričakovanja,« je zadovoljna Iva Poropat, direktorica socialne trgovine Sotra Plus, ki jo je Slovensko združenje za duševno zdravje 20. novembra odprlo v Mariboru. Že ob odprtju je bila trgovina polna, kasneje so morali celo podaljševati obratovalni čas, da so vsi prišli na vrsto. »Imamo samo eno blagajno. Traja tudi, da tiste, ki bi radi nakupovali, registriramo in jim izdamo našo kartico, ki smo jo uvedli, da ne bi bilo zlorab,« pojasni direktorica trgovine. V Sotri lahko nakupujejo zgolj tisti, katerih mesečni prihodki ne presegajo 450 evrov. Ali so do nakupovanja upravičeni, morajo izkazati z odločbo centra za socialno delo o prejeti socialni pomoči ali z drugim podobnim dokazilom.

Trgovina ima do julija 2015 zagotovljena sredstva za kritje plač in obratovalnih stroškov, saj sta projekt s 300 tisoč evri podprla Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo. Potem si bo obstoj zagotavljala sama. »Ker je to pilotski projekt, bi radi pokazali, da je mogoče delati za minimalno maržo in pokriti stroške poslovanja,« pojasnjuje direktorica.

Cene v Sotri so za 30 do 50 odstotkov nižje od tistih v navadnih trgovinah, kar jim poleg najnižje mogoče marže uspe tudi zaradi dobre volje dobaviteljev. Poldrugi kilogram kruha Hribovca prodajajo po 65 centov, to je njihov najdražji kruh. Jogurti so po 29 centov, sladkor po 79. »In čeprav je sladkor v navadnih trgovinah mogoče dobiti že za evro, ga ljudje pri nas veliko kupujejo, to pomeni, da jim že 20 centov precej pomeni.« Kljub trudu za najnižje cene so že slišali očitek, da njihove sploh niso tako nizke, saj jih včasih trgovci prekašajo z akcijskimi cenami. »Mi imamo pač trajne cene, akcij se ne gremo. Torej smo cenejši«.

»Obiskali« so jih tudi iz nekaterih trgovskih verig in si ogledovali cene. »Dobrodošli! Vsi! Upam, da se bomo s kom dogovorili za sodelovanje,« malce hudomušno pozove direktorica. Sodelovanje s trgovci namreč že poteka. Neka trgovina je po inventuri Sotri ponudila odkup čistil s poškodovano embalažo ali etiketo. »Tega si želimo!« pravi direktorica, ki bi sicer socialno trgovino raje imenovala »družbeno koristna«. »Družbeno koristno je, ker se trudimo omogočati nakup hrane ljudem, ki si je drugače ne morejo privoščiti, in dajemo zaposlitev ljudem, ki sicer priložnosti ne bi dobili. Zaposlili smo tudi invalidko, ki je bila skoraj 11 let brezposelna, pa je tako pridna, da bi bil vsak delodajalec zadovoljen z njo. Naša trgovina nikomur ničesar ne odžira, tu smo, da pomagamo.«