Prenova v duhu časa

Začelo se je v Veliki Britaniji, a se val hitro širi po vsej Evropi. Britanski, pa tudi italijanski, španski, avstrijski, francoski, nemški in navsezadnje slovenski študentje so siti ortodoksne ekonomije, ki poveličuje dogmo prostega trga. Prav sedanja kriza je do obisti razkrila vse slabosti prostega trga in maksimiranja koristi. Mladi zahtevajo prevetritev ekonomskih učnih načrtov, ki sedaj temeljijo pretežno na neoklasični ekonomski teoriji in zanemarjajo druge teoretske vidike. »Ortodoksna ekonomija je v resnih težavah,« piše britanski časnik The Guardian.

Pobuda za spremembo ekonomskega kurikula je dosegla tudi Slovenijo. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani se oblikuje skupina študentov, ki se zavzema za prevetritev učnih načrtov. Takšne pobude so se pojavile že večkrat, a so vedno znova zamrle zaradi premajhne podpore. Zdaj bo mogoče drugače, sploh če bodo iniciativo podprli ugledni profesorji in akademiki. Eden tistih, ki menijo, da je skrajni čas za spremembe, je dr. Bogomir Kovač, redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti. »Sprememba učnih načrtov je več kot potrebna, saj je sedaj prevladujoča neoklasična ekonomska teorija dejansko bankrotirala. To se je zgodilo v takšnem obsegu in s tako daljnosežnimi posledicami, da potrebujemo novo razvojno in teoretsko paradigmo – v okviru poučevanja na fakultetah in tudi pri vodenju ekonomskih politik. Podobno se je zgodilo po veliki depresiji v tridesetih letih. Keynesova knjiga, ki je usodno zaznamovala ta premik, je nastala sedem let po krizi, leta 1936, torej imamo še dve leti časa za podoben zasuk.«

Bistvo študentske pobude ni v izključitvi neoklasične ekonomske paradigme iz kurikula, temveč v enakovredni zastopanosti vseh večjih in manjših zgodovinskih idej in teorij. Pri študiju ekonomije bi potrebovali več pluralnosti, vsaj na osnovni ravni, kakršno zagotavljajo druge družboslovne vede. »Mladi so nezadovoljni z vsebino in znanjem, ki ga dobijo na fakultetah. Na fakultetah ni političnih razprav, ni posebnih predmetov in seminarjev o krizi, premalo se govori o alternativnih rešitvah, vodenju in upravljanju v kriznih razmerah, nihče jih ne usposablja za razumevanje komentarjev v Financial Timesu, Economistu, Business Weeku, Wall Street Journalu,« pravi Kovač. Ker Ekonomska fakulteta v Ljubljani prav zdaj prenavlja program ekonomije, je to lahko zametek za spremembe. »Žal pa,« ugotavlja Kovač, »gre za zdaj večina sprememb mimo vsebinskih poudarkov, ki jih na ekonomskem področju zahteva velika recesija.«