Umrl je Mitja Ribičič

V 95. letu se je poslovil eden najvidnejših politikov nekdanje Jugoslavije

Mitja Ribičič se je rodil 19. maja 1919 v Trstu, malo pred začetkom druge svetovne vojne je v Ljubljani vpisal študij prava, v partijo se je vključil oktobra 1941 in leto pozneje kot partizan Ciril odšel na Štajersko, kjer je postal komisar Koroške grupe odredov. Še pred kapitulacijo Nemčije je odletel v Moskvo, poslušal predavanja na sovjetski akademiji NKVD in se na dan osvoboditve kot eden izmed pomočnikov načelnika slovenske Ozne, ki jo je vodil general Maček, vrnil v Ljubljano. Leta 1951 je postal javni tožilec, pozneje notranji minister, pa član slovenskega in jugoslovanskega centralnega komiteja partije in celo predsednik zvezne vlade SFRJ. Leta 1986 se je upokojil, se umaknil iz politike in za zabavo začel pisati epigrame.

Njegovo ime se je vseskozi povezovalo s povojnimi poboji, pa čeprav je Ribičič v vlogi preiskovanca med pričanjem pred Pučnikovo komisijo svojo odgovornost zanikal, poboje pa obžaloval. Med vsemi funkcijami, ki jih je opravljal Ribičič, je s stališča iskanja odgovornosti za povojne poboje najbolj zanimiva tista iz leta 1945. Takrat je bil Ribičič major pri Ozni, (Oddelku za zaščito naroda), ki je nadzirala, zasliševala, preučevala, "varnostno preverjala", kaznovala, "likvidirala" tiste, ki so bili sumljivi komunističnem režimu. Ozna je bila predhodnica Udbe in naslednica VOS-a, ki je notranjega sovražnika "preganjal" med vojno, kriv pa je tudi za uboje civilistov.

Maja 2005 je državno tožilstvo proti njemu vložilo obtožnico, ki ga bremeni sodelovanja v genocidu. Iz dokumentov, ki sestavljajo obtožnico, je razvidno, da je Ribičič podpisal smrtne obsodbe za 234 ljudi, ki so bili izvensodno pobiti po drugi svetovni vojni. Sodišče je po nekaj mesecih zavrnilo zahtevo tožilstva po zvedbi preiskave "zaradi pomanjkanja dokazov".

Mitja Ribičič je bil že od osamosvojitve Slovenije glavna tarča tistih, ki bi radi našli krivca za poboj domobrancev po drugi svetovni vojni. Ovadbo zoper Ribičiča je vložila policija oz. kriminalist Pavel Jamnik, ki je vodil preiskovanje povojnih pobojev, ki ga je policija nerodno poimenovala s kodnim imenom akcija "Sprava". Kot je takrat povedal Jamnik, so v Arhivu RS odkrili dotlej nepoznan dokument, katerega analiza je pokazala, da se v njem pogosto pojavlja Ribičičevo ime. Šlo naj bi za enega od registrov pripornikov, v katerem je polovica od 12.000 oseb vpisanih s soglasjem Mitje Ribičiča oziroma z "glasom mape tovariša majorja Mitje" (po nekaterih interpretacijah naj bi zaznamek pomenil tudi "glej mape majorja Mitje"). Med približno 6000 osebami, poleg katerih je napisan "tovariš Mitja", naj bi bilo tudi 234 oseb, ki naj bi bile žrtve povojnih pobojev. Jamnik je bil zato prepričan, da je obstajala med Ribičičem in 234 žrtvami povojnih pobojev pravno relevantno dokazljiva povezava. (mm)

Mladina je intervju z Mitjo Ribičičem objavila maja 2005.