Obotavljanje nas bo drago stalo

Zakaj Slovenija ni sanirala bank takrat kot druge države, ki so se znašle v težavah? Kdor si je po letu 2009 v Sloveniji samo drznil omeniti državno pomoč bankam, je bil popljuvan. Spomnimo se, kakšen izliv javnega gneva je doživel bivši finančni minister dr. France Križanič, ko je šlo za dilemo, ali naj država dokapitalizira NLB. Mesece in mesece je vsa domača javnost razpravljala o tem, ali je dokapitalizacija ključne sistemske banke v državi res potrebna.

Veliko se je govorilo o tem, da bo socializacija dolgov povzročila dodaten moralni hazard v bankah, zelo malo pa o tem, da kapitalska podhranjenost bank pomeni dražja posojila za slovensko gospodarstvo. Zaman so bila opozorila ekonomistov, da je najslabše stati križem rok, ko vse druge evropske banke tako rekoč tekmujejo v tem, katera bo prej kapitalsko močnejša. Finančni ministri se na negativno nastrojeno javno mnenje seveda ne morejo izgovarjati, pač niso ukrepali, čeprav so vedeli, kakšne bodo posledice. »Za tiste, ki v tem procesu kapitalske krepitve capljajo, to ni dobro, ker se jih lahko prime stigma manj varnih,« je že leta 2010 opozarjal ekonomist dr. Peter Groznik. Sredi najhujše globalne finančne krize po drugi svetovni vojni so se slovenski politiki obnašali iracionalno. Bolj jih je zanimalo, kdo je kriv za podeljevanje slabih kreditov, kot pa kaj usihanje bank pomeni za naše gospodarstvo. Ko je bil dr. Janez Šušteršič, finančni minister v vladi Janeza Janše, soočen z dilemo, ali naj država dodatno dokapitalizira NLB, zato da bo zadoščeno strožjim mednarodnim zahtevam po kapitalski ustreznosti, je vehementno izjavil, da država denarja za to nima, pa čeprav je vedel, da je to nujno. Pozneje je dokapitalizacijo vendarle izpeljal. Sanacija slovenskih bank je torej že vsa leta v rokah populističnega politikantstva, pridobivanja političnih točk – pri čemer enako močno kot politiki sodelujejo tudi mediji. Slovenija je zamudila najustreznejši trenutek za sanacijo bank. To jo bo drago stalo. Zdaj bo morala za sanacijo nameniti dvakrat toliko, kot če bi to storila že v prvih letih krize.