Sporočilo, ki mine

Lani je Facebook za mobilno aplikacijo Instagram ponudil milijardo dolarjev in njeni ustvarjalci niso potrebovali prav veliko prepričevanja, da so se prodali gigantskemu družbenemu omrežju. Njegov ustanovitelj Mark Zuckerberg je bil zato upravičeno samozavesten, ko je pred kratkim Evanu Spieglu in Bobbyju Murphyu za njuno aplikacijo Snapchat ponudil resnično epske tri milijarde dolarjev in pričakoval, da bosta nemudoma privolila v prodajo. Samozavest je bila neupravičena, saj sta ga podjetnika hladno zavrnila.

Kako točno je bil videti ta sestanek, ne bomo vedeli nikoli, a za zavrnitev treh milijard dolarjev moraš imeti v rokah izjemen proizvod. Spiegel in Murphy sta očitno prepričana, da sta s Snapchatom ustvarila nekaj posebnega.

Snapchat uporabnikom omogoča pošiljanje slik in videoposnetkov in do te točke se ne razlikuje kaj dosti od prej omenjenega Instagrama. Za Facebook je aplikacija zanimiva predvsem zato, ker si Snapchatovi uporabniki na dan pošljejo kar 350 milijonov slik, kar je enako številu slik, ki jih uporabniki vsak dan pošiljajo prek Facebooka. Količina poslanih slik naredi toliko večji vtis, ker Snapchat nima niti približno toliko uporabnikov kot Facebook, saj je 26 milijonov njegovih ameriških uporabnikov daleč od Facebookovih skoraj 200 milijonov. Tudi če jim prištejemo še uporabnike iz preostalih delov sveta, je Facebook v veliki prednosti. A vse več ljudi za pošiljanje slik vseeno uporablja Snapchat.

Uporabniki se za to aplikacijo odločajo, ker ima nekaj posebnosti, po katerih se razlikuje od vseh drugih podobnih storitev. Osrednja značilnost in hkrati tista, ki aplikacijo dela tako zelo priljubljeno, je minljivost poslanega gradiva. Uporabnik sam določi, koliko sekund bo prejemnik fotografije ali videa posnetek lahko gledal, in ko sekunde pretečejo, se slika ali video samodejno izbriše. Prejemnik sicer lahko shrani fotografijo, tako da zajame zaslon telefona (naredi screen shot), a pošiljatelj je o tem obveščen.

Ker Snapchat za seboj ne pušča sledi, so se kritiki aplikacije najbolj obesili na to, da se bo uporabljala predvsem za pošiljanje golih fotografij. Vendarle pa privlačnost minljivosti na spletu seže dlje od pošiljanja seksi slik. To dokazuje demografski presek uporabnikov Snapchata – ti večinoma sodijo v mlajšo generacijo. Se pravi v tisto, ki je zrasla z medmrežjem in na svoji koži občutila vse pasti permanentnih objav na spletu. Jasno ji je, koliko škode lahko povzroči trajna objava golih fotografij, a vedno znova posluša tudi, kako kakšno podjetje koga ni zaposlilo le zato, ker so na njegovem profilu na Facebooku videli slike, ki ga ne kažejo v najlepši luči.

Minljivost je tista čarobna beseda, ki mladim zdaj omogoča večjo svobodo izražanja na spletu. Lahko so pristnejši, brez bojazni, da bi bili tarča krutih odzivov vrstnikov. Vse, kar bodo objavili prek Snapchata, naj bi se pozabilo.

Snapchat je s tem diametralno nasprotje Facebooka, ki skuša ohraniti vsak trenutek našega življenja. Ne vpraša vas za rojstni dan, noče vedeti, kje delate, kdo so vaši sorodniki, ne zahteva profilne slike. Celotna aplikacija je le vmesnik za hitro stvarjenje in pošiljanje slik in videoposnetkov. Prav čim krajši čas med trenutkom, ki ga želimo zaznamovati, in njegovo pretvorbo v fotografijo in dostavo prijateljem, je še en cilj Snapchata, s katerim se pospešeno ukvarjajo njegovi ustvarjalci. S to aplikacijo je mogoče daleč najhitreje poslati sliko ali video, saj prejemnik našo stvaritev v primerjavi s sporočilom MMS dobi v trenutku. Kombinacija hitrosti in minljivosti je ta hip tako vroča, da si je prislužila celo trimilijardno Zuckerbergovo ponudbo.

Snapchat pa ima v svojem oklepu vseeno kar nekaj razpok. Prva so mobilne aplikacije, ki lahko brez vednosti pošiljatelja shranjujejo slike na prejemnikovi strani. Snapchat se proti tem poskusom bori, a to je nenehen boj, ki mu ni videti konca. Druga pomanjkljivost je občasno moteno delovanje, saj število uporabnikov tako naglo raste, da razvijalci komajda sproti dodajajo nove strežnike za gladko delovanje. Teh spodrsljajev je sicer vedno manj, ker podjetje uspešno nabira denar vlagateljev in tako veča svoje strežniške zmogljivosti.

Ali bo Snapchat upravičil samozavest svojih ustanoviteljev, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da gre za prvi širše sprejeti proizvod internetne dobe, ki ima vgrajeno minljivost. In o tej, pravzaprav kar o temeljnem konceptu minljivosti, bi moralo razmišljati več spletnih velikanov, ki z nabiranjem naših podatkov zadnje čase delajo uslugo predvsem svetovnim obveščevalnim službam. Prav zato bi bilo krivično, če bi Snapchat odpisali le kot program za seksi dopisovanje – zgolj upamo lahko, da bo znal obrniti smernice tako, da bo mogoče na spletu tudi kaj pozabiti.