Christal Morehouse: Evropa nima talenta

Evropa si zatiska oči. Oblikovalci politike na grožnjo zaradi neugodnih demografskih trendov na celini – kmalu se bodo še poslabšali zaradi številčnih povojnih generacij, ki se bodo začele upokojevati – gledajo kot na oddaljen dogodek, ki se mu lahko posvetijo pozneje. A glede na razsežnosti in zapletenost vseh mogočih rešitev za upadajočo zalogo znanja in talenta v Evropi bi morala ta težava priti na vrh seznama političnih tem.

Inovacije, vzdržnost in blaginja morajo biti v ravnovesju. Čeprav je starajoče se prebivalstvo v Evropi pravilo in ne izjema, izzivi, povezani s tem, presegajo meje celine. V enaindvajsetem stoletju bo pečat pustil globalni začetek mirnega demografskega upada – prvega v človeški zgodovini.

Ta proces si lahko predstavljamo kot čašo za šampanjec, pri kateri je široka, plitva kupa postavljena na dolg, tanek pecelj: vse ožja baza mladih ljudi podpira vse večje število starejših občanov, zaradi česar je sistem socialne varnosti pod vse hujšim pritiskom, ker se povečuje delež upokojencev v primerjavi z aktivnim prebivalstvom.

Svetovni gospodarski forum in svetovalna skupina Boston Consulting Group napovedujeta, da bo v manj kot dveh desetletjih zahodna Evropa morala uvoziti toliko delovne sile, kot je trenutno aktivnih prebivalcev v največji evropski državi, Nemčiji, sicer ne bo mogla ohranjati gospodarske rasti. V istem obdobju bodo Združene države Amerike potrebovale več kot 25 milijonov dodatnih delavcev v svoji delovni sili. Tekma za talente se bo zaostrila.

Prav takšno demografsko razmerje, kot ga ponazarja čaša šampanjca, je nevarno za rast in blaginjo v gospodarstvih, ki temeljijo na znanju; takšno je na primer tudi evropsko. Na tej stopnji je gospodarsko zdravje najbolj odvisno od hitrosti nadomeščanja talenta.

Z zaostrovanjem tekme za usposobljene delavce in povečevanjem inovacij morajo države vzpostaviti kanale za dovajanje kadrov, ki presegajo njihove državne meje. A takšnih projektov seveda ni mogoče uresničiti samostojno. V prihodnjih desetletjih bo vse več mednarodnih udeležencev, ki bodo ribarili v globalnem bazenu talentov; preprosto pobiranje zrelih kadrov, ki so jih razvili v tujini, ne bo več zadostovalo, zlasti ker bodo izvorna območja za nadarjene ljudi prav tista, v katerih je razvoj kadrov trenutno na razmeroma nizki ravni.

Sploh Kitajska se bo verjetno razvila v globalni trg za usposobljeno delovno silo, ker se bodo tudi tam najkasneje leta 2035 začeli soočati z demografskim zasukom navzdol. Zato že danes potrebujemo učinkovite ukrepe za krpanje svetovne luknje pri usposobljenih kadrih, za katero so značilni pomanjkanje delovne sile v posameznih sektorjih, neustrezna izobrazba (delavci s kvalifikacijo, po kateri ni več povpraševanja) in premalo izobraženi delavci (z malo ali nič znanja).

Kot kaže nedavna raziskava javnega mnenja instituta EMNID, ki jo je naročila fundacija Bertelsmann, je vsak drugi Nemec prepričan, da bi v prihodnosti luknje na trgu z delovno silo lahko zapolnili priseljenci. Prepričljiva večina sodelujočih je izjavila, da je Nemčija privlačna država za usposobljene priseljence, in hkrati jih je bila več kot polovica mnenja, da bi morali spremeniti zakon o priseljevanju. Z raziskavo so osvetlili več ukrepov, na primer nadgradnjo protidiskriminacijske zakonodaje, ki bi jo po mnenju državljanov morala pripraviti vlada, da bi dolgoročno obdržala tuje usposobljene kadre.

Na začetku oktobra je na sedežu OZN v New Yorku potekal dialog na visoki ravni o mednarodnem preseljevanju in razvoju, kar je bila priložnost za snovalce politike z vsega sveta, da razglabljajo o teh vprašanjih. Posebni predstavnik OZN za mednarodne migracije Peter Sutherland poudarja nujnost, da že danes začnemo razmišljati o teh nujnih vprašanjih in velikih izzivih prihodnosti. Trdi, da preseljevanje je razvoj in da je treba v razvojnem načrtu za obdobje po letu 2015 upoštevati posledice, ki jih prinaša.

Posebna skupina, v kateri sta med drugim Viviane Reding, podpredsednica evropske komisije, in Pascal Lamy, nekdanji direktor Svetovne trgovinske organizacije, je avgusta letos predstavila splošne okvire svetovnega programa o preseljevanju. Skupina je evropske ustanove pozvala, naj si tudi v prihodnje prizadevajo za »pošten dogovor o talentih«, v katerem bi upoštevali interese tako izvornih kot ciljnih držav.

Za Evropo bi to pomenilo, da bo postala živahno stičišče usposobljenih kadrov, hkrati pa tudi pomembna graditeljica globalnega kanala za delovno silo. Pošten dogovor bi vključeval tudi »mednarodno koalicijo zavzetih«, ki bi delovala pozitivno in pospeševala izmenjavo podatkov, opozarjala na grozeče luknje na trgu z delovno silo in iskala rešitve za njihovo krpanje. Razvila bi tudi prilagodljive in ekonomsko smotrne modele za zagotavljanje izobrazbe, vajeništva in usposabljanja, nujne za povečevanje globalne baze usposobljenih kadrov.

Smo na pragu obdobja, v katerem bo kopičenje možganskih zmogljivosti ključ za gospodarsko rast in blaginjo. Čas je, da se zberejo vsi deležniki in širijo zavedanje o tem ter pripravijo globalno strategijo za zagotavljanje zadostne ponudbe kadrov. Ena teh priložnosti je bil že omenjeni dialog o mednarodnem preseljevanju in razvoju, druga pa globalni gospodarski simpozij na začetku oktobra v nemškem Kielu.

A glede na obseg in zapletenost težave takšne priložnosti ne bodo dovolj. Evropska komisija bi morala razmisliti o pripravi letnega vrhunskega srečanja o kadrih na ravni Evropske unije, ki bi bilo odprto tudi za države zunaj unije. Zanikanje pač ni strategija.

© Project Syndicate, Christal Morehouse je vodja projektov v fundaciji Bertelsmann