Študentski referendum

Končno korenite spremembe v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani?

Študenti ljubljanskih fakultet na referendumu glasujejo, ali bi radi, da se uveljavi predlog novega statuta Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). Predlog so napisali v študentski organizaciji Iskra, kjer si želijo, da bi ŠOU končno začela zastopati interese študentov. Referendum bo veljaven, če se ga bo udeležila petina vseh študentov ljubljanske univerze, torej okrog 10.000 študentov. »Naj oddajo svoj glas, študente prepričujemo na hodnikih fakultet, razloge za spremembo statuta pojasnjujemo v predavalnicah,« je dogajanje »na terenu« opisal Miha Kosi iz Iskre.

Kot je še dejal Kosi, je kar nekaj predavalnic praznih, sploh na večjih fakultetah, kjer so študentje porazdeljeni v več skupin in so torej redko prisotni vsi naenkrat. »Zato glasovanja o študentski problematiki ponavadi potekajo dva dneva. Tokrat pač ne,« je malce zaskrbljeno pojasnil Kosi. »A do večera je še dolgo,« ne mislijo obupati predlagatelji reforme.

Zakaj so v Iskri predlagali spremembe statuta ŠOU? Menijo, da se je organizacija odtujila od študentov: »To je organizacija, kjer samodržni funkcionarji sredstva iz skupne finančne blagajne porabljajo večinsko za izvedbo projektov v njihovem lastnem interesu ter interesu njihovega ozkega socialnega kroga in kapitalskega ozadja,« so zapisali na svoji spletni strani.

Novi statut bi študentsko organizacijo demokratiziral. Namesto sedanjih študentskih organizacij visokošolskih zavodov, ki jih na vseh fakultetah vodijo upravni odbori in sami odločajo o porabi sredstev, v Iskri predlagajo vzpostavitev skupščin visokošolskih zavodov. Če sedanje upravne odbore sestavlja od 5 do 9 članov, bi bili na skupščinah lahko prisotni vsi študenti določene fakultete. Tako bi imeli študenti neposreden vpliv na porabo sredstev, seznanjali bi se z delom študentskega zbora in predsedstva ŠOU in lahko na njune odločitve dajali veto. Poleg demokratizacije bi to povečalo tudi participacijo študentov v študentski politiki. Zato da bi bili sklepi skupščin veljavni, bi se jih moralo udeležiti vsaj dva odstotka študentov fakultete.

Da ŠOU ne deluje tako, kot bi moral, je po mnenju Iskre krivo tudi to, da študentski zbor sestavljajo predstavniki fakultet, ki so na volitvah v študentsko organizacijo visokošolskega zavoda dobili največ glasov. Namesto interesov študentov kot celote branijo interese študentov fakultete, na kateri so bili izvoljeni. Zato so predlagali, da bi se volitve odvile na ravni univerze, kar pomeni, da bo isto listo kandidatov za študentski zbor možno voliti na vsaki fakulteti. »Tako študentski zbor postane politični zastopnik študentov v širši družbi, uresničevanje partikularnih interesov pa je prepuščeno skupščinam posameznih zavodov,« so svoje videnje obrazložili v Iskri. Na listah bi morali biti prisotni študenti različnih fakultet, namesto sedanjih 45 poslancev študentskega zbora pa bi jih bilo po njihovem predlogu le še 25.

Vzpostavitev skupščinskega odločanja in sprememba volitev v ŠOU je sicer naletela tudi na kritike. Anonimni »skeptiki« se sprašujejo, ali bodo študenti prihajali v dovolj velikem številu na skupščine, da bi te sploh imele učinek. Menijo tudi, da je zmanjševanje števila predstavnikov visokošolskih zavodov iz 45 na 25 napačno, saj da študenti potem ne bodo zastopani v takšni meri, kot so zdaj. Povezano s številom članov študentskega zbora ŠOU je za pisce anonimke sporno tudi določilo novopredlagane reforme, ki za pomembne sklepe ne predvideva več dvotretjinske večine, ampak le še navadno večino. Trinajst poslancev – kar je ravno toliko, kolikor bi jih po novem predlogu najmanj lahko kandidiralo na listah – bi zato lahko popolnoma prevzelo ŠOU in res zasledovalo le še svoje interese, so zapisali v elektronski pošti, poslani medijem.

Iz Iskre so na očitke odgovorili deloma. Pravijo, da je sprememba števila študentskih poslancev zgolj posledica spremembe, ki bo uvedla zastopanje interesov študentov na ravni fakultet in na ravni širše družbe, navzven. »Študentske interese lahko delimo na dva dela. En del so obštudijske dejavnosti, povezane z razdeljevanjem denarja za študentske projekte. To so partikularni interesi, ki v veliki meri sestavljajo vsakdanje življenje študentk in študentov. Drugi del je politično zastopstvo univerzalnih interesov, ki mora pokriti celotno študentsko populacijo. To pride v poštev takrat, ko so študentske splošne pravice na udaru, na primer ob sprejemanju kakšnega zakona. Dober primer je nov predlog zakona o visokem šolstvu, ki ga študentska organizacija ni bila zmožna problematizirati, kljub temu da globoko posega v osnovne pravice študentov – pravice, da študiramo. V sedajšnji ureditvi ŠOU je oboje pomešano, kar pomeni, da politična volja vpliva na razdeljevanje denarja, tisti, ki bi morali biti politični predstavniki, pa delujejo kot birokrati, ki samo delijo denar. Predlog novega statuta ŠOU v Ljubljani to dvoje loči. Denar za študentske projekte se razdeli glede na odločitve lokalnih skupščin, študentski zbor pa je namenjen zastopanju univerzalnih študentskih interesov napram univerzi in državi,« so pojasnili v izjavi za javnost.

Glavni očitek, ki leti na ŠOU, je sicer že vrsto let nesmotrna poraba sredstev, kar je udarno prikazano na spletni strani. Stran lahko večkrat osvežimo in dobimo naslove časopisnih člankov, v katerih so različni mediji pisali o nečednostih in netransparentnih poslih ljubljanske študentske organizacije. O teh sicer odloča predsedstvo ŠOU, ki je, kot trdijo v Iskri, neomejeno v svojem delovanju. Po reformi bodo ministrski resorji vsebinsko omejeni pri porabi skupnega denarja. Namesto sedanjih petih tožilcev, ki nadzirajo poslovanje ŠOU in so imenovani s strani tistih, ki naj bi jih nadzorovali, v Iskri predlagajo ukinitev tožilce in jih nadomešča s senatom 30 nadzornikov, ki bi bili voljeni neposredno s strani študentov, po eden iz vsake fakultete. Vse pogodbe, ki jih bo ŠOU sklenil z zunanjimi institucijami, bodo, če bo sprejet predlog novega statuta organizacije, javne. Poleg tega pa bi v Iskri pristojnost nadzora nad organizacijo dali še Komisiji za preprečevanje korupcije in Računskemu sodišču.