Spomladansko čiščenje

V zanimivi razpravi o času in obsegu potrebne dokapitalizacije poslovnih bank na Slovenskem je treba upoštevati, da so bile v obdobju zadnje finančne krize (2009 in naprej) zahteve regulatorja (Banke Slovenije) po dokapitalizaciji poslovnih bank deloma v državni lasti takoj in v celoti upoštevane in da pri tem v NLB strateški partner, KBC, ni sodeloval. Če bi sodeloval z ustreznim deležem, se tudi investicija države za dokapitalizacijo, po standardih Eurostata, ne bi štela v slovenski javnofinančni primanjkljaj. Brez zahteve regulatorja (Banke Slovenije) pa dokapitalizacija ne bi bila izvedljiva. Država na skupščini delničarjev ni imela dovolj glasov.

Julija 2010 je Banka Slovenije zahtevala povečano kapitalsko ustreznost in povzročila krčenje kreditov najprej pri bankah v tuji lasti. Takratna vladajoča koalicija je na krčenje reagirala z uvedbo davka na bilančno vsoto bank s katerim so bile obremenjene banke, ki so krčile kreditno aktivnost. Davek ni zalegel. Verjetno so bile njegove stopnje prenizke. To krčenje kreditne aktivnosti je nato vodilo v povečevanje t.i. »slabih terjatev« pri dolžnikih, ki se zmanjšani ponudbi kreditov niso mogli dovolj hitro prilagoditi. Ker je ta proces trajal in trajal, je bil očitno spodbujen z določenim namenom. In ta namen ni bil dober. Pravniki bi rekli, da je bil ukrep izveden »mala fide«.

Recesija v letu 2012 je nastala iz dveh razlogov: krčenja kreditne aktivnosti zaradi omejevalne politike Banke Slovenije in varčevalne »histerije« ob sprejemanju in izvajanju t.i. ZUJF-a (Zakona o uravnoteženju javnih financ). Rezultat tega »varčevanja« so letos dobre 400 milijonov evrov manjši javnofinančni prihodki kot lani. Perverzija v tem »varčevanju« pa je bilo lansko aprilsko znižanje stopnje pri davku od dohodkov pravnih oseb. Samo prilivi iz naslova tega davka so bili prvih deset mesecev letos 282 milijonov evrov (v gradivu ob uvedbi znižanih stopenj tega davka so avtorji pričakovali za prvo leto 170 milijonski upad) manjši kot pred letom.

In kako se Slovenija brani pred zniževanjem kreditne aktivnosti poslovnih bank ter pritiskom recesije? S povečevanjem izvoza blaga in storitev ter presežkom na tekočem računu plačilne bilance. Z makroekonomskimi prihranki, dovolj velikimi za pokritje vseh morebitnih primanjkljajev v bilancah na nižji ravni: tako v javnih financah kot pri dokapitalizaciji poslovnih bank. Vzvod povečane konkurenčnosti in rasti izvoza je vodenje aktivne razvojne politike po standardih EU in s pretežno sredstvi EU.