Kaj je delala komisija?

Simona Dimic, nekdanja vodja kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja

Komisijo je Dimičevo preiskovala zaradi odobritve posojila pri gradnji stanovanjske hiše. Ugotovili so sume kaznivih dejanj in zadevo odstopili policiji. Med drugimi se je v sodni preiskavi znašel Draško Veselinovič, nekdanji predsednik uprave NLB, hkrati pa je komisija Dimičevo oglobila zaradi lažnih podatkov pri prijavljanju premoženjskega stanja.

Katarina Kresal, nekdanja ministrica za notranje zadeve

Komisija je ugotovila, da so dejanja posameznikov pri najemu nekdanje stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada na ministrstvu za notranje zadeve ustrezala pojmu korupcije. Zaradi načelnega mnenja je odstopila ministrica, primer pa je sedaj na sodišču. Kresalova v njem nastopa kot priča, v upravnem sporu pa skuša izpodbijati tudi mnenje komisije.

Franc Kangler, nekdanji mariborski župan

Komisija je pri mariborskem županu preiskovala več različnih poslov, nekaterih izmed njih so v sodnih in drugih preiskovalnih postopkih. Za mariborske radarje je recimo zapisala, »da so odgovorne osebe s kršitvijo dolžnega ravnanja omogočile korist zasebnemu partnerju in izpolnile znake korupcije«. Kangler je odstopil.

Gordana Kalan Živec, nekdanja predsednica zdravniške zbornice in vršilka dolžnosti direktorice izolskega zdravstvenega doma

Kalanova je kot direktorica odobrila 150.000 evrov posojila podjetju Mabra. Komisija je zapisala, da predpisi ne dovoljujejo takšnega razpolaganja z javnimi sredstvi, Kalanovo pa je začelo preganjati še tožilstvo. Na okrajnem sodišču trenutno poteka sojenje, o odločbi komisije o Kalanovi pa naj bi presojalo tudi ustavno sodišče.

Boris Popovič, župan Kopra

Komisija je zaradi utemeljenega suma kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije uvedla postopek nadzora nad premoženjskim stanjem koprskega župana. Preiskava še ni končana, je pa Popovič zatrdil, da naj bi ga izsiljevala Klemenčičeva žena. Ta ga je ovadila zaradi krive ovadbe, vložila pa je tudi zasebno tožbo zaradi neresničnih in žaljivih izjav.

Ivan Simčič, poslanec

O danes samostojnem poslancu, ki je javnosti kazal ponarejeno spričevalo, so na komisiji zapisali, da je v času, ko ni bil funkcionar, »v pravnem prometu uporabljal neverodostojno spričevalo srednje šole, po medijskem razkritju te okoliščine pa kot poslanec državnega zbora ni ravnal v skladu s pričakovano stopnjo etike in integritete«. Simčič je še vedno poslanec, državni zbor pa kljub priporočilom komisije ni sprejel kodeksa poslanske etike.

Stanko Stepišnik, nekdanji minister za gospodarstvo

Komisija pri Stepišniku, katerega podjetje Emo Orodjarna je prejemalo državne subvencije, sicer ni odkrila neposredne kršitve zakonodaje, vendar se je izkazalo, »da se lahko funkcija uporablja za zasebne interese funkcionarjev oziroma z njimi povezanih pravnih ali fizičnih oseb«. Minister je po pogovoru s premierko Alenko Bratušek odstopil.

Dragica Kotnik, višja državna tožilka v suspenzu

Dragica Kotnik je umaknila obtožni predlog zoper policista, ki naj bi prodajal ponarejene vinjete. Kotnikova je po mnenju komisije ravnala v nasprotju z določili zakona o kazenskem postopku in uresničila vse znake korupcije. Odvetnik osumljenega policista je bil sicer Franc Matoz, ki je hkrati odvetnik tožilke.

Zoran Janković in Janez Janša, predsednika parlamentarnih strank

Po enoletni preiskavi premoženjskega stanja predsednikov parlamentarnih strank je komisija tako pri Jankoviću kot pri Janši zapisala, da sta sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo, hkrati pa nista znala pojasniti izvora svojega premoženja. Oba sta se na različnih sodnih instancah zoper odločbi pritožila, za zdaj sta bila neuspešna.

Drago Kos, nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije

Ko je prišlo do menjave posadke v komisiji, je bila opravljena zunanja revizija poslovanja, med njenimi ugotovitvami pa je bila tudi zahteva, da se o nekaterih stvareh obvesti državno tožilstvo. Kos naj bi »po domače« sklepal avtorske pogodbe, uporabljal službena vozila, bil pa naj bi tudi velikokrat odstoten z delovnega mesta na račun odplačnih svetovanj tujim vladam.

Matjaž Kovačič in Manja Skernišak, NKBM

Pri preverjanju spornega nakupa Večera, ki ga je hotelo prevzeti majhno slamnato podjetje 3LAN, je protikorupcijska komisija po več kot enoletni preiskavi ravnanje dveh bivših članov uprave NKBM, Matjaža Kovačiča in Manje Skernišak, označilo za »koruptivno«, saj sta kupcu, družbi Mateja Raščana, zagotovila kredite pod izjemnimi pogoji. Pri ravnanju urada za varstvo konkurence, ki je nakup dovolil, so ugotovili »korupcijsko tveganje«.

Ivan Vogrin, poslanec

Komisija je ugotovila, da podjetje Vinestra, kateremu je Vogrin nakazal denar za domnevno strokovno pomoč pri poslanskem delu, tega dela ni opravila. Nakazani zneski so bili dvignjeni na bankomatih, 500 evrov pa je tudi neposredno dobila poslančeva žena. Skupno je šlo za 7875 evrov, ugotovitve pa je komisija predala policiji.

Borut Brezovar, nekdanji glavni inšpektor za delo

Brezovar je kot inšpektor za delo predaval podjetjem, ki so jih kasneje nadzirali njegovi uslužbenci. Ali kot so zapisali na komisiji – »glavni inšpektor je kot visoki državni uradnik pomembnega nadzornega organa dalj časa in v velikem obsegu odplačno in nejavno sodeloval z različnimi podjetji in njihovimi poslovodstvi, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije«. Hkrati je komisija prejela več prijav zaradi suma kršitev ravnanja inšpekcije za delo v zvezi z opuščanjem nadzora. Zato je komisija tedanjega ministra pozvala, naj Brezovarja odstavi.

Nika Janša in Tadej Tanko, otroka politikov

Hči Janeza Janše in sin Jožeta Tanka sta dobila službi v državnem podjetju Plinovod. Komisija je preverila postopek zaposlitve in ugotovila, da so zaposlitveni pogoji pri obeh, »bistveno odstopali od pogojev iz sistemizacije, postopek pa je tekel ob diskriminatorni obravnavi drugih iskalcev zaposlitve«. Za delovno mesto, ki jo je zasedla Nika Janša, ta ni izpolnjevala pogojev, še več, komisija je ugotovila, da je podjetje na razgovor za službo povabilo samo njo. Oba družinska člana vplivnih politikov sta še vedno zaposlena v javnem podjetju.