»Korupcija je stanje duha.«

V članku z naslovom „Korupcija je stanje duha“, ki je bil v Mladini objavljen 06. decembra 2013, se je g. Goran Klemenčič, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu, obregnil ob časopis Dnevnik in neimenovanega urednika ali urednico, ki da naj bi želel z njim trgovati z informacijami v zameno za drugačno pisanje o komisiji. Njegovo izjavo je v kolumni z naslovom „Krjaveljj“ v isti številki Mladine „nadgradil“ g. Vlado Miheljak. Iz obeh prispevkov bi bilo mogoče sklepati, da se očitki o domnevnem poskusu trgovanja z g. Klemenčičem nanašajo na odgovorno urednico Dnevnika, kar nekateri vpleteni razlagajo tudi neuradno, zato se je na nas v zadnjih dneh v zvezi s tem obrnilo več ljudi. Gre za popolnoma neresnične izjave, katerih cilj je diskreditacija Dnevnika, očitno zaradi maščevanja, ki iz nerazumljivih razlogov temelji na osebnih zamerah.

Kot odgovorna urednica Dnevnika sem v letošnjem letu g. Gorana Klemenčiča dejansko dvakrat prosila za sestanek. Razlog je bila anonimna prijava zoper novinarko Dnevnika, ki se je pojavila po Dnevnikovem razkritju kupovanja spornih letalskih kart, v katerega je bil vpleten tudi g. Gregor Virant. Trditve v anonimni prijavi, ki jo je prejela tudi KPK, so bile v celoti izmišljene, kljub temu pa jih je eden od medijev povzel. Ker smo želeli zaradi blatenja proti mediju in piscem anonimke pravno ukrepati, nas je zanimalo, kdaj bo primer na KPK zaključen. V osebnem razgovoru pa sem g. Klemenčiču ponudila tudi polno sodelovanje Dnevnika in novinarke pri razčiščevanju obtožb iz anonimne prijave. Komisija sicer kljub vsem podatkom, ki so ji na voljo in ki brez dvoma dokazujejo poizkus diskreditacije naše novinarke, primer iz nam neznanih razlogov po več mesecih še ni zaključila.

Nikakor pa z g. Klemenčičem nisem nikoli trgovala za nobene informacije, kaj šele v zameno za drugačno novinarsko poročanje o komisiji in njenih članih. Sklepamo, da so takšne manipulacije, diskreditacije in namigi, ki so za predsednika protikorupcijske komisije po moji oceni nesprejemljivi, posledica kritičnega poročanja Dnevnika o delu komisije v določenih primerih in poročanja o poslovanju soproge g. Klemenčiča. V tej luči prav tako ne razumem, zakaj Dnevnik, ki je že jeseni 2011 (torej skoraj leto dni pred KPK) kot prvi medij odprl vprašanje izvora premoženja g. Janeza Janše, sedaj g. Klemenčič primerja s strankarskim glasilom SDS, hkrati pa ne odgovorja na vprašanja naših novinarjev, povezana z njegovim delom.