»Korupcija je stanje duha.«

V prispevku Korupcija je stanje duha, Mladina št 49, z dne 7.12.2013, stran 21, je namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) Rok Praprotnik izjavil: „Enako kot za Janšo velja za ljubljanskega župana. Trdno sem prepričan, da če bi mu njegova neposredna okolica, njegov krog, povedala, da je nesprejemljivo, da na njegov osebni račun prihaja denar od mestnega gradbinca, ne bi mogel zdržati na mestu župana. Ampak njegov krog ima od njega koristi in enake vrednote, kot jih ima sam. Zato ostaja.“

Nekaj dni pred tem je Rok Praprotnik v oddaji RTV1 Odkrito, 4.12.2013, izjavil: „Mi (KPK) smo nesporno ugotovili, da denar, ki je prišel iz Grepa je končal na njegovem (Jankovićevem) tekočem računu, v istem dnevu. On je župan, preprosto, to je moje mnenje, ker njegov najožji krog ne vidi tega kot problem.“ Navedbe je nekoliko spremenjene, a vsebinsko enake ponovil tudi kasneje v dodatnih razlagah v raznih medijih.

Seveda to samo po sebi ni nič problematičnega, podjetje ki ima na računu višek denarja, ga je posodilo drugemu podjetju, problematično je, da naj bi na račun župana Zorana Jankovića, po Roku Praprotniku in KPK, prišel denar Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Vsebinsko je to ena najodmevnejših trditev iz zaključnega poročila Komisije za preprečevanje korupcije z dne 7.1.2013, ki je, tako beremo, osnova za kazensko ovadbo zoper župana Zorana Jankovića, ki jo končuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Kot eden izmed tistih iz „najožjega“ oz. „njegovega kroga“ župana Zorana Jankovića, saj sem bil v tistem času direktor Mestne uprave MOL, bi rad pojasnil, kar Rok Praprotnik in tudi KPK ne naredi, zakaj pri posojilu podjetja Grep podjetju Baza Dante župan ni dobil na svoj osebni račun denar, ki izvira od MOL in da ne gre za korupcijo.

Iz obrazložitve Poročila KPK je razvidno, da je trditev o verižnih transakcijah, „ki imajo svoj začetek v podjetju, ki posluje z MOL“, KPK naslonila na poslovanje MOL s podjetjem Grep, ki po pogodbi o javno zasebnem partnerstvu gradi oz. je gradil športna objekta, dvorano in stadion v Stožicah. Pri tem je v poročilu zamolčano, da je bil z MOL-ovim nakazilom denarja Grepu plačan del dvorane oz. stadiona Stožice oz. sestavnih delov teh objektov. To pomeni, da je s plačilom računov Grepu denar MOL prešel v materialno obliko, bilančno iz denarnih sredstev na računu MOL (konto 1100) na investicije MOL v teku (konto 0230).

Podjetje Grep tako ni moglo nakazati denarja MOL-a, ker ga je porabilo oz. prej založilo za izgradnjo dela Stožic, skladno s pogodbo o javno zasebnem partnerstvu. Torej Grep ni mogel s posojilno pogodbo posojati MOL-ovega denarja, saj bi v tem primeru bilo nekaj z računom oz. obračunom del narobe, npr. da je bil račun preplačan ali da storitve niso bile opravljene v tem obsegu, zahtevane kvalitete po pogodbi, ipd. Edino takšno dejanje bi lahko privedlo do prelivanja denarja iz MOL-a na Grep in od Grep na podjetja, recimo „povezana z Jankovićem“ in od tam na njegov osebni račun.

Tudi sicer računov oz. odredb o plačilu na MOL, na splošno in tudi ne teh z nakazilom Grepu, ne podpisuje župan, temveč direktor Mestne uprave (takrat jaz) ali načelnik pristojnega oddelka, po pregledu in odobritvi gradbenega nadzora po Zakonu o graditvi objektov. V primeru Stožic ima MOL še poseben super nadzor in oba sta podpisala gradbeni situaciji, ki sta bili osnova za izdajo in nato plačilo računov, ki jih omenja KPK.

Vsi dokumenti, ki jih omenjam so javni in so jih organi pregona zasegli v policijski preiskavi NPU dne 27. 9.2012 pri županu Zoranu Jankoviću, njegovi družini in oddelkih Mestne uprave MOL, ki so bili oz. so povezani z izgradnjo Stožic. Prav tako so poslovanje MOL do Stožic večkrat pregledala Računsko sodišče in Nadzorni odbor MOL, ki ga vodi opozicija v Mestnem svetu MOL. V zvezi s pravilnostjo omenjenih dokumentov do sedaj ni bilo podanih pomislekov.

Da bi bilo kaznivo dejanje korupcije, v tem primeru županu MOL, na sodišču dokazano, bi bilo potrebno, da bi se pred tem ugotovilo, da je bilo z omenjenima računoma nekaj narobe. Toda pozor, tudi v tem primeru bi bile odgovorne osebe, ki so računa oz. gradbeni situaciji podpisale, v kolikor ne bi bilo ugotovljeno, dokazano, da so bile s strani župana v to nekako prisiljene ali zavedene.

Od tu dalje so vse trditve KPK in s tem tudi Roka Praprotnika netočne oz. zavajajoče, saj se ves čas navaja, da je Grep posojal MOL-ov denar. Ni res, Grep je posodil SVOJ denar, ki ga je trenutno imel na svojem računu. Pred plačilom MOL je na računu že imel 627.000 evrov, javno pa so tudi pojasnili, da takrat niso imel neplačanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev del. To praktično pomeni, da bi lahko Grep dal posojilo tudi brez poplačila omenjenih računov MOL.

Vsa ta podjetja, Grep, Baza Dante in Electa, so privatna podjetja. Kaj je Baza Dante kot privatna družba v času koriščenja posojila in do vrnitve delala s tem (izposojenim) denarjem, je stvar njenega poslovanja in odgovornosti. Če je bilo tam kaj narobe, je potrebno to sprožiti in obdolžiti odgovorne osebe iz teh podjetij. To pa ni župan Zoran Janković in „njegov najožji krog“.

Komisija v zaključnem poročilu, in v sedanjih polemikah tudi Rok Praprotnik, očita, da je del teh sredstev »končalo« na osebnem računu župana Zorana Jankovića, kar je ekonomski nesmisel, ne glede na to ali bi bila sredstva privatna ali javna. Baza Dante je namreč sredstva v celoti, skupaj s pripadajočimi obrestmi, vrnila posojilodajalcu, to je Grepu. Kako je lahko del sredstev končal na njegovem osebnem računu, če je bilo posojilo vrnjeno v pogodbenem roku z dogovorjenimi obrestmi? Torej je moral denar prispeti od drugje. In je, kot je pojasnil Zoran Janković na KPK, prišel od Electe, ki mu vrača posojilo, in do Electe od Baze Dante, v tem primeru delno s asignacijo (posredno vračilo kredita). Posojilo je bilo prijavljeno KPK ob nastopu funkcije župana.

Zoran Janković je že večkrat dejal, da verjame v pravni sistem, zlasti v delo sodišč in da bo, v kolikor bi do pravnomočne obsodbe prišlo, to tudi sprejel in se umaknil iz politike. A dejstvo je, da predkazenski postopek, policijska preiskava povezana s Stožicami, traja že skoraj leto in pol v sorazmerno enostavni zadevi, ki sem jo v enem, a ključnem delu pojasnil zgoraj. Od suma korupcije in s tem povezanih tveganj, ki bi jih moralo ugotavljati najprej policija nato tožilstvo ter - v primeru prijave - sodišče, je KPK oz. njen namestnik predsednika že podal nesporne ugotovite, preden so bili izvedeni oz. zaključeni zakoniti postopki preiskave in morebitnega pregona ter sodbe.

Seveda smo vsi, ki jih Rok Praprotnik lahkotno zajame kot „njegov krog“, ki „ima od njega koristi in enake vrednote“ v tej zgodbi nepomembni, a nesporno dejstvo je, da smo brez izvedenih dokazov posredno obtoženi korupcije.

Tudi zato je potrebno zagotoviti, da bodo lahko vsi trije deli pravnega sistema, policija, tožilstvo in sodišča, delovali samostojno in brez pritiskov. Upam, da bo v državi Sloveniji še naprej v primerih suma korupcije nesporne ugotovitve sprejemalo sodišče in ne Rok Praprotnik oz. KPK.