Zakon o konoplji gre v parlament

Slovenskemu konopljinemu socialnemu klubu (SKSK) je uspelo zbrati dovolj podpisov podpore za njihov predlog zakona o konoplji. Več kot 10.800 podpisov bodo zdaj poslali v parlament, kjer bodo podpise še preverili. Da bi zakonsko pobudo morali obravnavati poslanci, je sicer potrebnih 5000 glasov podpore.

Seveda ne gre samo za to, da bi se marihuana lahko prosto uporabljala. Predlagatelji izpostavljajo tudi legalizacijo zdravljenja z doma pripravljenimi konopljinimi »zvarki«. Marihuana in njeni izvlečki se sicer v uradni medicini že uporabljajo za lajšanje bolečin in preprečevanje slabosti po kemoterapijah. Nekatere raziskave na miših in podganah so pokazale, da učinkovine indijske konoplje lahko zavirajo nastanek benignih tumorjev in uničujejo že obstoječe maligne. Obupani bolniki in njihovi svojci seveda to vedo in kljub zakonskim oviram najdejo pot do (menda) učinkovitih pripravkov iz marihuane. Trenutno se denimo najhitreje širi vest o nekakšnem eteričnem olju iz konopljinih vršičkov po receptu 64-letnega Kanadčana Ricka Simpsona, »žive legende« zdravljenja s konopljo in »vodje« svetovnega gibanja za uveljavitev uporabe konoplje v medicini. »Njegovo« olje uporabljajo tudi Slovenci.

Niste farmacevt ali kemik, pa ste vseeno »odkrili« blagodejni učinek olja iz vršičkov konoplje.

Ko sem se nekoč iz bolnišnice, kjer sem bil v službi, peljal proti domu, sem po radiu slišal poročilo: THC, aktivna sestavina indijske konoplje, uničuje rakave celice. Takrat seveda temu nisem verjel, saj se je radijski napovedovalec ob branju ves čas smejal kot nor. To so bili časi, ko so se ob vsaki omembi konoplje norčevali, a to, kar so povedali, ni bil hec. Nekaj let kasneje sem se pri delu hudo poškodoval. Po ogledu oddaje, v kateri so bili predstavljeni pacienti, ki jim je kajenje trave izboljšalo počutje, sem tudi sam pokadil džojnt in se nato resnično počutil bolje kot po zdravilih, ki sem jih dobival na recept. Potem je prišlo leto 1999, ko sem bil resnično obupan, na meji samomora, saj mi je ves čas piskalo v glavi. Spal sem samo nekaj ur na dan, samo takrat, ko sem obnemogel. In takrat sem si prvič naredil olje, šele dve leti kasneje pa ga tudi zaužil. Bal sem se namreč, kaj bi lahko povzročilo telesu. A učinki so bili neverjetni: artritis je izginil, shujšal sem, piskanje je sicer ostalo, je pa znosnejše.

Kako ste se sploh spomnili na olje?

Kajenje mi je bolj pomagalo kot zdravila, a ni bilo dovolj. Razmišljal sem, kako bi bilo, če bi mi uspelo povečati koncentracijo THC-ja, če bi iz vršičkov pripravil eterično olje in ga zaužil.

Iz česa ga pridelujete?

Samo iz vršičkov. Ko ženska rastlina konoplje zrase, se obda z vršički, da bi se obvarovala pred UV-žarki. Navadno olje pridelam iz okrog pol kilograma vršičkov, ki jih namočim v eter ali drugo topilo, malce premešam in raztopino precedim. Tako iz vršičkov pridobim do 80 odstotkov vseh kanabinoidov (zdravilnih učinkovin v konoplji, op. a.), da bi pridobil še preostalo, pa postopek ponovim. Nato mešanico segrevam, da topilo izhlapi, in olje je narejeno. Učinkovito pa je zato, ker vedno delam samo z najboljšo travo, tako, ki uspava, če bi jo pokadil. Koncentracija THC-ja v vršičkih mora biti okrog 30-odstotna.

Ves čas dobivam odzive pacientov, kaj vse so z oljem pozdravili, nimamo pa dovoljenj, da bi znanstveno proučili zdravilo in ga izpopolnili, standardizirali proizvodnjo.

Kako se olje jemlje?

Na spletni strani www.phoenixtears.com so na voljo vsa navodila, kako narediti in kako jemati olje. Vsem priporočam, naj začnejo z resnično majhnimi odmerki, s četrtino kapljice. Olje jemljejo štiri dni, vsakih osem ur, da se telo privadi. Vsake štiri dni pa odmerek postopoma povečujejo. Pacientom povem, da bodo v začetku zdravljenja veliko spali, in jim priporočim, naj ne vozijo avtomobila. Ko se na olje privadijo, vpliva na motorične in druge sposobnosti ni več.

Kaj pa drugi stranski učinki? So pacienti zadeti, ko vzamejo olje?

Tisti, ki niso nikdar kadili marihuane, so včasih malce anksiozni, malce jih je strah, kaj se z njimi dogaja. Morda vzamejo malce prevelik odmerek in so malce okajeni, poskušajo premagati ta učinek, namesto da bi se preprosto sprostili in uživali. Poleg rahle zadetosti se pogosto zgodi, da imajo uživalci olja suha usta. Sicer pa v vseh teh letih nihče ni doživel kakšnega drastičnega stranskega učinka. Se pa zaradi zadetosti, ki jo olje povzroča, danes ogromno govori o tem, da bi mu odvzeli tiste kanabinoide, ki povzročajo zadetost. Čeprav bi tako olje morda še vedno imelo zdravilni učinek, se bojim, da bi ga bilo veliko izgubljenega.

Industrijska konoplja, ki prav tako vsebuje določene kanabinoide, torej kot zdravilo ni primerna.

Tudi iz industrijske konoplje sem pripravil olje, a me je poživilo, česar si pri bolnikih v zadnjih stadijih raka ne želimo. Tudi pri tej vrsti konoplje pa bi lahko našli medicinsko vrednost t. Nekoč sem jo pokadil in je za nekaj časa izginilo celo zvonjenje v glavi. Te pa ta tako poživi, da se je kar bojim.

Če karkoli od tega, kar trdim za konopljino olje, ne bi držalo, bi me že zdavnaj razkrinkali. Predavanja sem imel povsod po svetu, pa se mi nihče ne upa postaviti po robu

Pravite, da olje indijske konoplje pozdravi raka, shizofrenijo, epilepsijo, opekline, blaži sladkorno bolezen … Mnogo je takih, ki prodajajo čudeže. Kako vemo, da niste tudi sami navaden šarlatan?

Tega ne delam za denar, to je razlika. Prva leta sem olje razdajal brezplačno. Imam dovolj visoko pokojnino, moje e-knjige prinašajo določen dohodek. Vložil sem več sto tisoč dolarjev v upanju, da bi zdravljenje s konopljinim oljem spodbudilo zanimanje odločevalcev in posledično razcvet raziskav zdravilnih učinkov olja. Ves čas dobivam odzive pacientov, kaj vse so z oljem pozdravili, nimamo pa dovoljenj, da bi znanstveno proučili zdravilo in ga še izpopolnili, standardizirali proizvodnjo. Ugotovili bi lahko, kateri kanabinoidi bolj od drugih pomagajo pri različnih boleznih. Na podlagi tega bi nato vzgajali različne vrste konoplje. Za zdaj preboja ni, saj vlade raziskave na tem področju strogo omejujejo.

No, Urugvaj je indijsko konopljo legaliziral. Vsak bo lahko doma imel šest sadik za lastno uporabo, država pa jo bo prek posrednikov gojila in nato prodajala v lekarnah. Financirali bodo tudi raziskave o uporabnosti konoplje v zdravstvu. To vam je gotovo všeč.

Res nameravam pisati urugvajskemu predsedniku. (Smeh.) Sem Kanadčan, a v Kanado se ne bom vrnil. Čeprav sem vsem povedal, da gojim travo in pridelujem olje, so me preganjali kot kriminalca – kriminalci pa nikomur ne govorijo o svoji dejavnosti. In to jim zamerim. Zato iščem državo, ki bi me pustila pri miru v mojih prizadevanjih, da bi vzgojil konopljo, ki bi imela kar največjo možno količino THC-ja. Dohodek bi si potem zagotavljal s prodajo teh semen, na voljo bi bila tudi različnim vladam. In to zelo zelo poceni. Danes se semena prodajajo po 10 ali 20 evrov za kos, kar je nesprejemljivo.

Predstavljam si, da bi države same proizvajale to olje in ga državljanom ponujale brezplačno, kot donacijo. Tako bi zdravilo dobili tudi tisti, ki si ga ne bi mogli privoščiti. Nihče namreč ne bi smel umreti samo zato, ker nima denarja.

Poznate tudi pobudo Slovenskega konopljinega socialnega kluba, ki je predlagal podobno zakonodajo, kot jo je sprejel Urugvaj. Predlagali so tudi uzakonitev samozdravljenja, kar je podprlo 8000 državljanov. Kaj menite o tem?

Vsak zakon, ki je bil sprejet proti konoplji, je samo propaganda. In to zdaj zelo hitro spoznavamo. Zato je vsaka pobuda, ki bi ljudem vrnila možnost odločanja o uporabi konoplje, dobrodošla. Nihče nima pravice omejevati uporabe. Če bi bila konoplja škodljiva in bi povzročala odvisnost, potem bi omejitve še razumel. Rastlina pa v vsej zgodovini velja za najbolj zdravilno na svetu in odvisnosti ne povzroča. Pripada vsem in sami moramo imeti pravico odločiti, kaj bomo vnašali v naša telesa.

Če karkoli od tega, kar trdim za konopljino olje, ne bi držalo, bi me že zdavnaj razkrinkali. Predavanja sem imel povsod po svetu, pa se mi nihče ne upa postaviti po robu.

Sicer mislim, da bo prav kakšna država z malo prebivalci prva stopila na pot sprememb. Ko bi se razvedelo, da se je denimo v Sloveniji s pomočjo konopljinega olja raka ozdravilo nekaj ljudi, kako dolgo, mislite, bi trajalo, da bi to zdravljenje uvedli še v Avstriji? Države, ki bi to dovoljevale, bi si sledile kot padajoče domine.

Tudi pri nas nekateri že uživajo olje po vašem receptu, kajne?

Res je, in mislim, da teh nekaj zanesenjakov, ki se trudijo, da bi vsi tisti, ki olje potrebujejo, to tudi dobili, opravlja res veliko delo. Seveda jih poimensko ne morem izpostaviti ... Razočaran pa sem nad nekaterimi, ki se razglašajo za zdravilce, čeprav je zdravilno olje in ne oni. Drugi pa ponujajo tako slaba olja, ki z mojim receptom nimajo nič. Upam, da se boste obojih lahko znebili. Morda tudi s pomočjo nove zakonodaje.