Žalostna usoda javnega bogastva

Institucije, ki so desetletja krojile kulturno-umetniško ponudbo in spreminjale ljudi, ki so nato spreminjali družbeni vsakdan, so letos ena za drugo zašle v finančne težave ter se celo začasno ali za vedno zaprle.

Novo vodstvo Zavoda K6/4, v okviru katerega deluje Klub K4 in ki se je zamenjalo ob menjavi vodstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), se je klub zaradi visokih dolgov odločilo začasno zapreti. Program so hoteli razširiti, da bi klub postal komercialno uspešnejši, na kar so se njegovi obiskovalci odzvali s protestom. Kljub temu da alternativa ne prinaša denarja, jo je nujno podpirati, so bili jasni.

Tudi za Radio Študent, najstarejši evropski študentski radio, so se študentje in drugi (nekdanji) poslušalci odpravili na ulice. Zahtevali so ohranitev in razvoj radia, katerega obstoj je »v zraku« zaradi zmanjšanja financiranja s strani ustanoviteljice – ŠOU, ki so se ji močno znižali koncesijski prihodki iz študentskega dela. Peticijo je na koncu podpisalo 9770 posameznikov, zbrali pa so skoraj 40.000 evrov donacij. Tako je Radio Študent za nekaj časa rešen.

Nobena peticija in shod v podporo pa ne bi mogla pomagati Kulturno-umetniškemu društvu France Prešeren. To je zaradi dolgov, pridelanih v zadnjih desetih letih, prenehalo delovati in se, da bi poplačalo upnike, odločilo prodati nepremičnino, v kateri je delovalo in tuje ustvarjalce gostilo vse od leta 1919. Za konec KUD-a je več vzrokov, med njimi tudi manj občinskih in državnih sredstev, pojav novih kulturnih producentov, pa tudi nespretnost ljudi, ki so vodili društvo.