Svetsko, a naše!*

Social club
Hrenova 19, Ljubljana
tel.: 051 719 127
www.facebook.com/SocialClubLjubljana/info
Za zanimivo in okusno obedovanje se na prulsko obljubljanično promenado odpravite med 12. in 15. uro, prej in kasneje so na voljo prigrizki.

Fino:
(skoraj) vse, kar skuhajo

Ne tako fino:
nepredvidljivost ponudbe

Posamične jedi iz socialnoklubske ponudbe se dajejo za 5 evrov, dnevna juha pa še za evro manj.

Z zgoraj zabeleženim sloganom se je svoje dni – ob izdatni pomoči sijoče pleše Pierluigija Colline – promovirala ena od srbskih pivovarn. Za medijske inšpektorje in tujega jezika nevajene bralce dodajamo še uradni prevod: *Svetovno, a naše!, za ponazoritev tega slogana na naših tleh pa Konzumov referat za tujerodno kulinariko vse zainteresirane pošilja na Prule, kjer na zapuščini bivše kitajske restavracije pod imenom Social club zadnjega pol leta deluje prisrčno sproščen (ali pač prikupno zmeden) birt s svojo mini ekipo.

Da je tipček namazan s številnimi globalnimi gastro žavbami, je jasno že, ko na izvesni tabli vidiš pribeleženo besedo ramen, ki je udejanjena v malo premalo žmohtni juhi, a z doma zamešanimi alkaliziranimi rezanci in v nulo mehko kuhanim jajcem. In s tem se mali ringlšpilček globalno navdahnjene, lokalnim sestavinam, okusom in sezoni prilagojene kuharije šele dobro začne vrteti. Ko se s frajerskim grogom (sadjevec + čaj + sveže zmlet sadni smoothie + med) na delovno temperaturo ogreje še Konzumova izvidnica, pa se razpoloženje v bajti še dodatno dvigne. In lajkamo na kolobarčke narezano, hrustljavo zapečeno, na popečene rezine kruha položeno in z naribano gomoljadjo potreseno krvavico. Pa sočen, mehak in ravno prav topel, na konkretne kvadre narezan in v sladko kisli salsi kopajoč se goveji jezik, potresen z mešanico narezanega pora. In na praženo kislo zelje položene polovice drobne in dišeče pečenice z na debelo narezano in hrustljavo pocvrto čebulo. Pa seveda južnoameriške gordite, male, debele ocvrte koruzne bombete, napolnjene bodisi s popečenim mladim sirom bodisi s konfitiranim, razkoščičenim in v finalni dodelavi še do hrustljavosti zapečenim piščančjim bedrom. Ne pozabimo še na na libanonskem saju pečene ploščate kruhe, s številnimi zabavnimi variacijami vanje zavitih, pretežno zelenjavnih polnil. Pa seveda na mesnate kose sočnih in počasi pečenih svinjskih reber, položenih na po svoje – z zeljem in rjavim fižolom – narejen in zahrustan kvazi prebranec. In na muhalabijo – libanonsko reducirano in zgoščeno ter z rožno vodo odišavljeno in pomarančno marmelado ofrišano mlečno sladico. In tako naprej – kot kaže, idej v Social clubu nikoli ne zmanjka. Edina težava (za avanturistične jedce pa mogoče tudi blagoslov) se nemara kaže v tem, da nikoli ne veš čisto točno, kaj je/bo na voljo. Ampak po naših izkušnjah je ponujeno – pa tudi razpoloženje, oprema in muzika – eden boljših primerkov nepretencioznega mandžanja v metropoli.