Stranke kandidate za evropske volitve še evidentirajo

V večini strank postopki za evidentiranje kandidatov za volitve v Evropski parlament še potekajo, zato o konkretnih imenih uradno še ni znanega veliko. Z evidentiranjem so za zdaj končali v NSi in LDS, vendar kandidacijskih list še niso oblikovali, medtem ko se v DeSUS še niso odločili, ali se bodo na volitve podali samostojno. Slovenija ima v Evropskem parlamentu trenutno osem poslancev, pri čemer jih bo večina zdajšnjih najverjetneje znova kandidirala. Eden od ciljev tokratne predvolilne kampanje Evropskega parlamenta je, čim več mladih prepričati, naj oddajo svoj glas.

Prvič se bo na evropske volitve podala največja vladna stranka, PS. Do zdaj so evidentirali 45 kandidatov, od katerih jih je soglasje k morebitni kandidaturi podalo 25. V stranki bodo odločitev o sestavi liste in njenemu nosilcu ali nosilki po napovedih sprejeli kmalu. Sicer pa naj bi se v PS do konca januarja tudi odločili, kateri od skupin evropskih strank se bodo priključili. Osnutek strankinega predvolilnega programa za volitve bo pripravil Roman Jakič.

Po neuradnih informacijah naj bi se prva mesta na kandidatni listi obetala Jakiču, državni sekretarki v kabinetu predsednice vlade Tamari Vonta ter poslancem Meliti Župevc, Janji Klasinc in Petru Vilfanu.

V SDS so oktobra navedli, da je postopek evidentiranja kandidatov odprt, do kdaj bo potekal, pa niso pojasnili. Neuradno naj bi na listo skoraj zagotovo uvrstili vse tri zdajšnje evropske poslance SDS, Romano Jordan, Zofijo Mazej Kukovič in Milana Zvera, ki naj bi bil nosilec liste.

Evidentiranje kandidatov še vedno poteka tudi v SD, zaključeno pa bo 15. januarja. V stranki za zdaj glede konkretnih imen navajajo le, da so med kandidati tudi vidni člani vodstva stranke. Znano je sicer že, da se bosta obe njihovi evropski poslanki, Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš znova borili za glasove volivcev.

Za poslanska mesta v Evropskem parlamentu se bodo prvič potegovali tudi v DL, kjer bodo evidentiranje kandidatov zaključili 19. januarja. Za zdaj imena evidentiranih kandidatov niso javno znana, tudi predsednik stranke DL Gregor Virant se o kandidaturi še ni izrekel. Je pa tik pred koncem minulega leta na novinarski konferenci pojasnil, da se bo o tem najprej posvetoval s premierko Alenko Bratušek.

SLS postopka evidentiranja kandidatov za EU volitve še ni zaključila. Se pa, kot pravijo v stranki, med evidentiranimi kandidati pojavljajo predstavniki vodstva stranke in drugi vidni člani.

Z evidentiranjem kandidatov pa so že končali v NSi. Po besedah tiskovnega predstavnika stranke Jerneja Vrtovca sta med predlaganimi kandidati tudi sedanji evropski poslanec iz vrst NSi Lojze Peterle in predsednica stranke Ljudmila Novak. Ali bosta uvrščena na kandidatno listo, bo po besedah Vrtovca znano v drugi polovici januarja, ko naj bi bila lista potrjena. Neuradno je zelo verjetna kandidatura Peterleta.

Stranka DeSUS se medtem še ni odločila, ali bo na evropskih volitvah sploh nastopila samostojno, je pojasnil generalni sekretar stranke Branko Simonovič.

So pa na volitvah odločeni znova sodelovati v zunajparlamentarni stranki Zares, je že pred časom napovedal predsednik stranke Pavel Gantar. Napovedal je, da se bo na kandidatni listi za evropske volitve verjetno znašel tudi sam, vsekakor pa v stranki znova računajo tudi na Iva Vajgla. Slednji pa je pojasnil, da se bo na volitve najverjetneje podal, a ne kot kandidat Zares, ampak kot neodvisni kandidat. Pri tem pa računa na podporo kakšne organizacije ali stranke, čeprav ocenjuje, da tudi ta ni nujna.

V zunajparlamentarni stranki LDS so s postopki za evidentiranje kandidatov zaključili, lista pa naj bi bila znana v januarju. Po navedbah predsednika stranke Toneta Anderliča za zdaj vse kaže, da bo nosilec liste zdajšnji evropski poslanec Jelko Kacin. Sam Anderlič pa se glede tega, ali bo tudi sam na listi, še ni odločil.

Po zakonu o volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament volitve razpiše predsednik republike. Ker bodo volitve v Evropski parlament v EU potekale med 22. in 25. majem, je pričakovati, da bo predsednik republike Borut Pahor za dan volitev določil nedeljo, 25. maj.

Volitve mora sicer predsednik razpisati najprej 135 dni (ta rok bo začel teči naslednji teden) in najpozneje 75 dni pred dnevom glasovanja. Z dnem, ki je v aktu o razpisu volitev določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči tudi roki za volilna opravila. V Pahorjevem kabinetu so pojasnili, da predsednik odločitve o tem, kdaj bo razpisal volitve, še ni sprejel. (sta, er)