Na področju varstva podatkov je treba končati prakso »samopostrežbe«

Na podlagi afer držav in podjetij, ki zbirajo osebne podatke državljanov, Peter Hustinx, evropski nadzornik osebnih podatkov, zahteva konec prakse »samopostrežbe«. Pristojni ljudje iz vlad držav članic EU morajo po njegovih besedah sesti za skupno mizo in zagotoviti, da bodo državljani lahko verjeli, da so cilj zbiranja osebnih podatkov »teroristi in goljufi«, ne oni.

Husinx kritizira tako tajne službe držav članic kot samopostrežbo podjetij, ki zbirajo vse več podatkov o potrošnikih. Zbiranje različnih podatkov o potrošnikih brez, da bi od njih zahtevali soglasje za to, je po njegovih besedah postalo del poslovne prakse, zlasti pri poslovanju prek spleta. »Toda nikoli ni bilo referenduma, s katerim bi dovolili odvzem pravice do zasebnosti, da bi lahko uporabljali nove tehnologije. Okrepiti je treba zakonodajo in onemogočiti, da bi bila edina možnost ta, da se je treba na nadzor navaditi,« pravi Hustinx, poroča Handelsblatt. Zato je treba čim prej sprejeti novo evropsko zakonodajo za varstvo osebnih podatkov.

Od digitalnega sveta imamo lahko veliko več koristi, če imajo državljani več pravic, ki so enako zagotovljene v vseh članicah EU, pravi. Sedaj namreč področje varstva podatkov ureja evropska direktiva, ki jo države članice prenesejo v svoj nacionalni pravni red, po novem pa naj bi jo nadomestila evropska uredba, ki v državah članicah velja neposredno in tako povsod enako. Veljavna direktiva velja od leta 1995, ko socialna omrežja še niso bila razširjena in zbiranje podatkov o potrošnikih s strani internetnih koncernov še ni bilo milijardni posel.

Ker imajo članice EU različna stališča do nove uredbe Peter Hustinx ocenjuje, da bo sprejeta šele po volitvah v Evropski parlament, torej v drugi polovici 2014.

Med državami, ki se ne strinjajo s Hustinxom, je tudi Slovenija, ki meni, da je področje varstva osebnih podatkov tudi v prihodnje treba urejati z direktivo, saj uredba pomeni skorajda popolni odvzem zakonodajne pristojnosti državam članicam, ki so ljudem, za katerih pravice gre, in gospodarstvu najbližje. Slovenija predlaga, da je treba predlog uredbe spremeniti v direktivo in tako nadaljevati z modernizacijo področja varstva osebnih podatkov. (er)