Vrnite nam praznik!

Vlada zvišuje davke in reže javne izdatke, da bi pokrpala proračunsko luknjo. A poslanec Pozitivne Slovenije Brane Golubović jo je pozval, naj izdela izračune, koliko 2. januar, če je delovni dan, vpliva na produktivnost in s tem na bruto domači proizvod. Torej, kaj bi pomenilo, če bi 2. januar ponovno postal dela prost dan, kot je bil do leta 2012, ko ga je ukinila tedanja Janševa vlada.

Uradnih podatkov, koliko denarja se s to potezo prihrani na letni ravni, ni. Neuradne ocene pa so zelo različne. Gospodarska zbornica Slovenije je ob ukinitvi prazničnega dne dejala, da naj bi prihranili blizu 35 milijonov evrov. Pri tem se je oprla na podatke državnega statističnega urada, ki kažejo, da vsak (ne)delovni dan v povprečju poveča oziroma zmanjša rast BDP-ja za 0,1 odstotne točke, kar pomeni približno 35 milijonov evrov. To velja samo ob predpostavki, da so vsi drugi dejavniki, ki določajo rast BDP-ja, obe leti enaki.

Precej višji znesek so naračunali v Obrtni zbornici Slovenije, leta 2012 so trdili, da vsak dela prost dan državo stane kar 59 milijonov evrov.

Število praznikov in dela prostih dni v Sloveniji se sicer ne razlikuje od evropskega povprečja, res pa je, da prosti 2. januar v Evropi ni pogost, na ta dan so doma samo delavci v Bolgariji in Veliki Britaniji. Pri sosedih, v Avstriji in Italiji, je 2. januar navaden delovni dan, toda hkrati jim drugače kot Slovencem ni treba delati 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev. Konec novembra so pri agenciji Ninamedia 700 posameznikov vprašali, ali so za to, da bi bil 2. januar spet dela prost dan. Skoraj 80 odstotkov jih je (pričakovano) odgovorilo, da podpirajo to zamisel.

Da bi vlada sredi gospodarske krize in ob visokih stroških sanacije bančnega sistema 2. januar spet razglasila za dela prost dan, ni prav verjetno. Poskusiti pa ni greh.