Bogato Evropo (neupravičeno) strah navala Romunov in Bolgarov

Nemčija, katere gospodarstvo kljub krizi nezadržno cveti, v zadnjih letih beleži rekordno število priseljencev, večinoma iz revnejših članic na periferiji EU. A tako v Nemčiji kot tudi v nekaterih drugih evropskih državah, na primer Veliki Britaniji, povzročajo ekonomski migranti - ali po besedah nekaterih »migranti reveži« - vse več vroče krvi.

Razprava o preseljevanju iz revnejših v bogatejše države EU se zaradi gospodarske in finančne krize, ki je še posebej udarila po južnih članicah evrskega območja, krepi že nekaj let in ima pogosto nevarno populistične tone. Dodaten zagon in obenem preboj z desničarskih obrobij v »mainstream« politiko pa ji je uspel v zadnjih mesecih.

S 1. januarjem so se namreč iztekle še zadnje omejitve za delo državljanov Romunije in Bolgarije v EU. Čeprav sta državi del unije postali že leta 2007, sta morali čakati sedem let, da lahko njuni državljani v celoti izkoristijo prednosti pravice do svobodnega gibanja delavcev, enega temeljnih gradnikov notranjega trga EU.

V deveterici držav, ki so omejitve za romunske in bolgarske delavce ohranile vse do konca in bi jih verjetno, če bi le smele, še naprej, so bili poleg Nemčije in Velike Britanije še Avstrija, Belgija, Francija, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Španija.

Najnovejši val razprav je novembra začel britanski premier David Cameron, ko je napovedal sprejetje niza ukrepov, s katerimi želijo na Otoku zajeziti t. i. socialni turizem. Sprejeli naj bi jih po hitrem postopku, saj naj bi državi po valu predvsem poljskih delavcev po letu 2004 - teh naj bi bilo na Otoku po nekaterih ocenah milijon - sedaj grozil še val revnih Romunov in Bolgarov.

Priseljenci iz drugih držav EU med drugim v prvih treh mesecih po prihodu v Veliko Britanijo naj ne bi bili več upravičeni do nadomestila za brezposelnost in stanovanjskega dodatka. Brez pomoči bi ostali tudi, če po pol leta še ne bi imeli resne perspektive za delo. Če bi jih zalotili pri beračenju ali brezdomstvu, bi jih izgnali in za leto dni prepovedali vrnitev.

Britanski premier se je obenem zavzel za širše omejitve prostega gibanja znotraj EU. Med drugim predlaga, da bi v prihodnje nove članice morale doseči določeno raven BDP na posameznika, preden bi bili njihovi državljani upravičeni do popolnoma prostega gibanja. Velika Britanija si bo prizadevala za te spremembe v okviru prizadevanj za reformo unije, je napovedal.

Destinacija številka ena za delavce migrante v EU medtem vse bolj postaja Nemčija, gospodarski motor Evrope, ki se je kriza, ki je pustošila drugod po stari celini, ni dotaknila oziroma ji kvečjemu koristi. Pred dnevi je nemški zvezni statistični urad objavil, da se je lani v državo prvič po 20 letih priselilo prek 400.000 ljudi več, kot se jih je odselilo.

Dve tretjini priseljencev prihajata iz EU, največ jih je iz Poljske, vse več pa je v zadnjih letih iskalcev zaposlitve z juga evrskega območja, posebej mladih. Sodeč po statistikah pri tem ne gre za reveže, ki bi prihajali izkoriščat nemški socialni sistem, ampak za iskalce zaposlitve, ki zaradi pomanjkanja dela doma iščejo priložnosti v tujini.

Nemška kanclerka Angela Merkel za razliko od Camerona (še) ne svari pred socialno časovno bombo, a na nevarnost izkoriščanja nemškega socialnega sistema s strani romunskih, bolgarskih in drugih »siromakov« vse glasneje opozarjajo nekateri njeni strankarski kolegi ter še posebej stranka CSU, bavarska sestra kanclerkinih krščanskih demokratov (CDU).

»Horst Seehofer (vodja CSU) in David Cameron sta brata v duhu. Vsaj ko gre za priseljevanje iz držav z druge strani nekdanje železne zavese,« je v sredo vzporednico potegnil nemški dnevnik Süddeutsche Zeitung. »Smo za svobodo gibanja. A priseljevanje v naše sisteme socialnega zavarovanja zavračamo. Migracije revežev (...) vodijo naše občine na rob njihovih finančnih zmožnosti,« piše v pred dnevi sprejetem dokumentu CSU. Če se priseljencu dokaže, da je goljufal pri pridobivanju socialne pomoči, ga je treba izgnati ter mu prepovedati ponoven vstop v državo, še vztraja CSU in dodaja slogan »Kdor goljufa, ta leti«. Vodja zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta, Nemec Elmar Brok iz vrst CDU, je nedavno celo predlagal, da bi priseljencem, ki jih sumijo prevar socialnega sistema, odvzeli prstne odtise in tako poskrbeli, da se res ne vrnejo v državo.

Tovrstna stališča so močno razburila nemške socialdemokrate (SPD), koalicijske partnerje CDU in CSU. Ocenjujejo jih kot nevaren populizem s ciljem nabiranja političnih točk pred prihajajočimi evropskimi volitvami. Da bi pomirila razprtije v svoji komajda rojeni koalicijski vladi, se je kanclerka odločila oblikovati posebno komisijo za priseljevanje, ki bo do junija ugotovila, ali Nemčija res potrebuje dodatne ukrepe, da bi preprečila zlorabe svojega socialnega sistema.

Nemški strokovnjaki in uradniki sicer izpostavljajo, da je pavšalno govorjenje o »migracijah revežev« - nizko kvalificiranih delavcev, ki prihajajo predvsem z namenom izkoriščanja socialnih bonitet in ne iskanja dela - iz Romunije in Bolgarije neupravičeno. V nekaterih mestih, kot so Duisburg, Dortmund in Berlin, je število brezposelnih iz teh držav, predvsem Romov, resda zelo visoko in predstavljajo socialni problem. A v povprečju je bil delež brezposelnih med Romuni in Bolgari v Nemčiji lani celo za malenkost nižji od povprečja med vsemi Nemci, kažejo podatki Inštituta za raziskave trga dela in poklice (IAB).

Da so trditve o nevzdržni obremenitvi socialnih sistemov bogatih članic EU zaradi priseljevanja napačne, opozarjajo tudi v Bruslju. Študije kažejo, da svobodno gibanje delavcev koristi gospodarstvom držav gostiteljic ter da priseljenci iz držav EU v povprečju v državne blagajne z davki in drugimi prispevki plačujejo več, kot iz njih prejemajo, v zadnjem času pogosto poudarja evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor. Kot dodaja, v drugih državah članicah EU že zdaj živijo trije milijoni Romunov in Bolgarov, zato kakšnega novega večjega navala iz teh držav po 1. januarju ni pričakovati.

Tudi v Sloveniji se kljub nezavidljivim gospodarskim kazalcem število priseljencev iz drugih delov EU, ki se pri nas zaposlijo, v zadnjih letih povečuje - od 1. januarja do 30. novembra lani jih je bilo po podatkih zavoda za zaposlovanje 7776, od tega daleč največ, 4370, iz Bolgarije, iz Romunije pa 970. Na tretjem mestu so bili Madžari in na četrtem Slovaki.

Čeprav njihovo število iz leta v leto upada, še vedno prepričljivo prednjačijo migranti iz držav nekdanje SFRJ - v obdobju od 1. januarja do 30. novembra lani jim je bilo na primer izdanih 17.370 delovnih dovoljenj.

Po podatkih notranjega ministrstva se je medtem lani največ Slovencev - 1396 - odselilo v Avstrijo, le malo manj - 1298 - pa v Nemčijo. Poleg tega jih je lani več kot 650 prijavilo začasen odhod v Nemčijo in okoli 550 v Avstrijo. Visoko na lestvici je tudi Švica. Razlogov, zakaj ljudje odhajajo drugam, na ministrstvu ne beležijo.