Kaj prinaša direktiva o koncesijah?

Evropski poslanci bodo danes razpravljali o predlogu nove direktive o javnih naročilih in podeljevanju koncesij, v sredo bodo o njej še glasovali. Če jo bodo podprli, jo bodo nato dokončno potrdile še države članice v okviru Sveta EU in po objavi v uradnem listu EU bo začela veljati. Potem bodo države članice imele dve leti časa, da bodo njene določbe prenesle v svojo nacionalno zakonodajo.

Javna naročila predstavljajo 19 odstotkov BDP-ja Unije, kar je okrog 2600 milijard evrov. Z novo direktivo bi Evropska komisija rada ponudnikom storitev zagotovila, da bodo lahko v javno-zasebnih partnerstvih na celotnem evropskem trgu nastopali enakovredno nacionalnim ponudnikom in pod jasnimi pogoji.

Če bo uveljavljena, bo direktiva zaobjela vsa področja, razen nekaterih izjem. Vlade koncesije za loterijsko dejavnost ne bodo mogle dati tujim loterijam, izključeno je tudi dajanje koncesij za upravljanje s pitno vodo, vodenje civilne zaščite, upravljanje letalskega prometa in nekatere audiovizualne storitve.

Poleg naštetih izjem, ki so jih predlagali evropski poslanci, je Evropski svet iz direktive izključil še finančne storitve, storitve s področja političnih kampanj in pravne posle. Kot zatrjujejo predlagatelji, pa vlade posameznih držav ne bodo prisiljene v podeljevanje koncesij in sklepanje javno-zasebnih partnerstev, ampak bodo prosto lahko odločile, da bo neko storitev opravljal samo javni sektor. Če pa bi se pri sklenitvi javno-zasebnega posla uštele – ko bi denimo zasebnik kršil zakonodajo in druge norme –, bi imele vlade možnost partnerstvo preklicati.

Eno pomembnejših določil direktive je, da bi vlade pri podeljevanju koncesije lahko upoštevale okoljske, družbene in druge pozitivne lastnosti kandidatov in se ne bi bile primorane več odločati zgolj po kriteriju najnižje cene. Tako bi bila dosežena tudi učinkovitost porabe javnih sredstev, saj bi bile storitve opravljene kakovostno in ne bi bilo treba, denimo, čez nekaj let popravljati ceste, ki bi jo bil zgradil najcenejši ponudnik.

Vlade bi lahko ponudnike storitev in blaga vprašale tudi o načinu, kako mislijo izvesti projekt, na katerega se prijavljajo – ali ga bodo izpeljali sami ali pa bodo potreboval podizvajalce.

Prijavljanje na razpise bo, če bo predlog sprejet, olajšano tako, da bi bile storitve razdeljene po področjih, za vsako področje pa bi bil uveden enoten elektronski prijavni obrazec, dostopen v vseh jezikih Unije. (er)