Evropske poslance skrbi socialna varnost Evropejcev

Od leta 2007 do konca leta 2013 je slovenski Zavod za zaposlovanje s subvencijami za samozaposlitev pomagal več kot 23 tisoč brezposelnim. Večina dodeljenih sredstev je prišla iz Evropskega socialnega sklada, prejemniki subvencij pa so morali pridobljeni poslovni status obdržati vsaj dve leti, sicer so morali prejeta sredstva vrniti. Kar 44 odstotkov prejemnikov sredstev se je za samozaposlitev odločilo zaradi nuje – dejstvo je namreč, da se slovenska podjetja izogibajo zaposlovanju in raje najemajo pogodbene delavce, ker je to ceneje.

In slovenska rast samozaposlitev ni izjema. Kot ugotavljajo evropski poslanci, ki so pripravili »Poročilo o socialnem varstvu za vse, tudi za samozaposlene«, je bilo leta 2012 v EU 32,8 milijona samozaposlenih oseb, kar predstavlja 15 odstotkov vseh zaposlitev v Uniji. Njihova socialna varnost je najbolj ogrožena, ugotavljajo in priporočajo sprejetje vseevropske zakonodaje, ki bi izboljšala položaj samozaposlenih. V veliki meri so to mladi ljudje.

Nezavezujočo resolucijo, ki poziva k ustreznemu socialnemu varstvu naraščajočega  števila samozaposlenih delavcev v EU in boljšemu usklajevanju med državami EU z njihovimi sistemi socialne varnosti, so sprejeli z veliko večino glasov. Pa bo njena potrditev kaj spremenila?

Najprej je treba reči, da je presenetljivo že to, da se poslanci sploh ubadajo s problematiko samozaposlenih. Evropskim institucijam se namreč očita oddaljenost, distanca od »navadnih ljudi«. Poročilo o socialni varnosti je korak nasproti ljudstvu, ki od predstavnikov pričakuje prav predstavljanje težav običajnih Evropejcev Evropski komisiji in Evropskemu svetu ter iskanje rešitev zanje. Malo manj spodbudno pa je, da gre za nezakonodajno poročilo , s katerim parlament samo pozove druge evropske institucije in organe, naj usmerijo pozornost na določeno vprašanje in nanj reagirajo. Kljub podpori na plenarnem zasedanju, to torej ne pomeni, da bo hkrati sprejeta tudi resolucija o socialnem varstvu, ki jo poročilo vsebuje. Šele Evropska komisija bi se na podlagi poročila lahko odločila pripraviti in predlagati določeno zakonodajo, o kateri bi potem odločali poslanci in države članice v okviru Sveta EU.

A kaj so poslanci ugotovili o socialnem varstvu v EU nasploh in kaj o socialnem varstvu samozaposlenih? Menijo, da družbe potrebujejo učinkovito socialno varstvo, da bi se lahko spopadle z izzivi globalizacije in prilagajale spremembam, ki jih ta prinaša. Res so se javne finance držav članic zmanjšale, povečalo pa se je število brezposelnih, ki potrebujejo socialno podporo. Ker je večina socialne varnosti še vedno vezana na zaposlitev, to pomeni, da se evropski socialni model ruši, ogroženih je vse več. Poslanci konkretne rešitve za vse večjo revščino in socialno izključenost nimajo in odločitev prelagajo na posamezne države. Opozarjajo pa, da se socialni prejemki ne bi smeli obravnavati kot strošek, ampak kot naložba. »Zagotoviti bi bilo treba tudi minimalni dohodek, ki igra pomembno vlogo pri porazdelitvi bogastva, zagotavlja solidarnost in socialno pravičnost in ki zlasti v času krize igra proticiklično vlogo z zagotavljanjem dodatnih sredstev za spodbujanje povpraševanja in potrošnje na notranjem trgu,« so zapisali v poročilu.

Največ razmisleka so sicer poslanci namenili položaju samozaposlenih. »Povzetek politike držav članic EU do samozaposlenih pokaže, da so samozaposleni žrtve diskriminacije in/ali so v določenih državah slabše zaščiteni, ker plačujejo višje prispevke za socialno varnost, ali obratno, ker plačujejo nižje prispevke, ki zagotavljajo manjšo socialno varnost,« beremo v poročilu. Poleg tega na ravni Unije ni jasne opredelitve, ki bi ločevala med pravimi samozaposlenimi, ki delajo zase, in lažnimi, ekonomsko odvisnimi samozaposlenimi. Ponazorili so tudi zapletenost sprejemanja kakršnihkoli politik na področju samozaposlenih, saj gre za zelo heterogeno skupino. Ukrepi socialne varnosti, ki veljajo za en del te skupine, so zato lahko zelo iracionalni in nesprejemljivi za drugi del. V skupini samozaposlenih so namreč osebe z znatnimi prejemki, osebe, katerih dejavnost oziroma storitve so odvisne od enega samega naročnika, in tiste, katerih delo se ne razlikuje od dela zaposlenih oseb. Nek ukrep je zato lahko za prve popolnoma primeren, za druge in tretje pa popolnoma nesprejemljiv – ali obratno. Ne glede na težave določanja prave politike na področju socialne varnosti so poslanci opozorili na resolucijo Evropskega parlamenta s 6. julija 2010, ki poudarja, da je treba temeljne pravice zagotoviti vsem delavcem ne glede na njihov status. Samozaposleni so sedaj slabše zaščitene v primeru materinstva oziroma očetovstva, saj nimajo pravic do materinskega in očetovskega dopusta in drugih povezanih pravic. Manjša je zaščita v primeru brezposelnosti, saj so do nadomestil upravičeni predvsem zaposleni. Pod vprašanjem je tudi varna starost samozaposlenih.

Ne glede na izid glasovanja evropskih poslancev je iz njihovega poročila razvidno, da je ukrepanje na področju socialne varnosti za samozaposlene nujno. V spreminjanje obstoječega stanja bi se morali vključiti tudi sindikati, še piše v nezakonodajnem poročilu o socialnem varstvu za vse. »Sindikati morajo odgovoriti tudi na izziv, kako premisliti o svoji dejavnosti in se združevati, da bo to v interesu vseh delavcev, naj gre za stalne ali prožne, tipične ali netipične, plačane ali delno plačane zaposlitve ali za samozaposlene.«