Zasebni davek

Vlada z uvajanjem obveznega energetskega certificiranja stavb omogoča zaslužek zasebnikom

Energetsko izkaznico stavbe v Sloveniji poznamo že od leta 2009. Gre za certifikat, ki naj bi prikazoval energetsko učinkovitost stavbe na podlagi izračuna njenih celotnih potreb po energiji, na primer za gretje, hlajenje, prezračevanje, razsvetljavo ...

Prve pooblaščene izdajatelje energetskih izkaznic imamo v Sloveniji od poletja, ko so tisti, ki so opravili usposabljanje, dobili prve licence. A do danes je bilo izdanih le nekaj deset energetskih izkaznic. »Usposabljanje je bilo tako ali tako nateg, da so inženirjem pobrali po 700 evrov,« pravi Mitja Lenassi iz Inženirske zbornice Slovenije. »Zdaj je marsikateri od teh inženirjev živčen, ker se nič ne dogaja.«

Novi energetski zakon, ki je v tretjem branju v parlamentu, v zvezi z energetskimi izkaznicami uvaja samo eno, a ključno spremembo – po novem bodo izkaznice v številnih primerih obvezne, za kršitelje pa so predvidene kazni. Energetske izkaznice bodo obvezne za vse javne zgradbe, za vsa stanovanja, ki so naprodaj ali pa jih lastniki oddajajo v najem. Do leta 2030 jih bodo morale imeti vse večstanovanjske stavbe, v katerih so več kot štiri stanovanja. »Tako bodo imetnikom licenc zagotovili posel, ki so jim ga obljubljali,« pravi Lenassi, tudi sami imetnik licence. Izdelava izkaznice naj bi stala od nekaj sto evrov za enostanovanjsko hišo do nekaj tisoč evrov za večje stavbe.

Država naj bi tako ureditev uvajala na podlagi prenovljene evropske direktive o energetski učinkovitosti. A se ta pomembno razlikuje od predlagane slovenske ureditve. Direktiva na primer nikjer ne omenja obvezne izdelave izkaznice za vse večstanovanjske stavbe. Poleg tega smo v Sloveniji zadevo zapletli. Evropska direktiva govori o energetski učinkovitosti stavbe, naša energetska izkaznica pa to učinkovitost razdeli na več posameznih kazalnikov, ki ustvarjajo zmešnjavo. »Namesto splošnega uspeha v šoli prikazujemo samo uspehe po posameznih predmetih,« pravi Lenassi. Zaradi tega je primerjava med zgradbami, kar je sicer glavni namen izkaznice, otežena.

Sporna je tudi metodologija izračuna, saj se lahko, kot opozarja Lenassi, zgodijo taki absurdi, da se na primer energijsko povsem neučinkovita stavba z ogrevanjem na lesno biomaso znajde v isti kategoriji kot sodobna nizkoenergijska hiša z ogrevanjem na plin. »Zamisel o energetskih izkaznicah je dobra,« meni Lenassi. »Pri nas pa se je zadeva izrodila.«