Tudi komisarje mikajo sedeži v Evropskem parlamentu

Sedeži v Evropskem parlamentu mikajo tudi komisarje. Šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso je člane svoje ekipe pozval, naj mu do konca meseca sporočijo, ali bodo kandidirali na evropskih volitvah. Janez Potočnik svoje odločitve za zdaj uradno še ni sporočil, neuradno pa njegove kandidature za evropski poslanski stolček ni pričakovati. Barroso je na kolegiju decembra lani komisarje pozval, naj mu do konca januarja sporočijo, ali se bodo udeležili volitev v Evropski parlament, ki bodo od 22. do 25. maja; v Sloveniji bodo 25. maja.

Komisarjev sicer nič ne zavezuje, da se morajo do konca meseca dejansko odločiti, a poziv predsednika je razumljiv, saj bo število komisarjev, ki bodo kandidirali, vplivalo na delo komisije od aprila do novembra, ko se izteče njen mandat. Za sprejemanje odločitev je potreben kvorum, kar je 15 komisarjev. Komisar, ki se odloči za kandidaturo, mora po zadnjem plenarnem zasedanju parlamenta, torej od 18. aprila in vsaj do 25. maja, začasno s položaja. Njegov resor nato prevzame eden od kolegov.

Ni pa jasno, kako hitro naj bi za poslanca izvoljeni komisar povedal, ali bo prevzel poslanskega ali ostal na komisarskem položaju. Nov parlament bo prvič zasedal 1. julija, a evropski poslanci vztrajajo, da mora komisar, ki želi biti poslanec, odstopiti vsaj pet dni prej.

Pravila otežujejo volilno kombinatoriko. Komisar namreč ne gre vselej na volitve, ker ga dejansko mika poslanski stolček, temveč se lahko tako odloči v volilni trgovini z domačo in evropsko politiko v zameno za novo komisarsko imenovanje ali celo za imenovanje za kandidata za predsednika komisije.

V Sloveniji sicer zakon o volitvah v državni zbor, ki se uporablja za vprašanja, ki niso posebej urejena z zakonom o volitvah v Evropski parlament, določa, da je treba v primeru odstopa poslanca prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata opraviti nadomestne volitve. Če odstopi po šestih mesecih, postane poslanec za preostanek mandatne dobe naslednji kandidat z iste liste.

Slovenski član komisarske ekipe Potočnik, ki kot komisar za okolje teče svoj drugi mandat, v prvem pa je bil komisar za znanost in raziskave, se za zdaj uradno še ni odločil, ali bo kandidiral na evropskih volitvah. Omenjalo se je, da bi utegnil nastopiti na listi Pozitivne Slovenije, a po neuradnih bruseljskih informacijah tega ne namerava storiti.

Je pa po neuradnih informacijah mogoče pričakovati njegovo podporo slovenskim liberalnim strankam, če bi se združile in nastopile s skupno listo za poslanske sedeže v okviru skupine evropskih liberalcev (Alde). Takšno listo bi na primer lahko oblikovale Pozitivna Slovenija, Državljanska lista, Zares in LDS. A najprej se PS sploh mora odločiti, ali se bo pridružila Alde.

Tudi o tem, ali ga zanima tretji mandat v komisiji, se Potočnik uradno še ni izrekel, ker je po njegovem mnenju še prezgodaj za to. Zdaj je namreč osredotočen predvsem na pripravo pomembnega okoljskega dosjeja, ki ga namerava predstaviti maja - nadgradnjo kažipota do Evrope, gospodarne z viri.

Če bi se Slovenija odločila, da za evropskega komisarja še tretjič kandidira Potočnika, bi lahko računala na podpredsedniški položaj in več možnosti pri izbiri resorja. To sicer ni napisano pravilo, je pa praksa, da »seniorjem« v komisiji pripadajo določeni privilegiji.

V sedanji Barrosovi ekipi je za zdaj svojo kandidaturo na evropskih volitvah javno napovedal komisar za gospodarske in denarne zadeve, Finec Olli Rehn, ki sicer računa na to, da ga bodo evropski liberalci imenovali za svojega kandidata za predsednika komisije. Za to se zanima tudi Belgijec Guy Verhofstadt.

Pričakovati je še kandidature komisarke za pravosodje, Luksemburžanke Viviane Reding, ki se je udeležila vseh evropskih volitev od leta 1989, komisarja za notranji trg in storitve, Francoza Michela Barnierja, in komisarja za proračun, Poljaka Janusza Lewandowskega, ki je med letoma 2004-2009 že bil evropski poslanec.

Vsi trije komisarji prihajajo iz desnosredinskega političnega prostora. Barnier se omenja celo kot kandidat najmočnejše politične skupine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), za predsednika komisije. Prav tako se kot morebitna kandidatka EPP že dlje časa omenja Redingova.

Večina komisarjev je posredno ali neposredno že povedala, da jih evropske volitve ne zanimajo. Vprašljivi so še komisar za zdravje Tonio Borg, komisar za energijo Günther Oettinger, komisarka za humanitarno pomoč Kristalina Georgieva in komisarka za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard.

Evropske volitve bodo tokrat še bolj kot prej prepletene z imenovanjem nove komisije, saj prvič potekajo v skladu z lizbonsko pogodbo, ki določa, da je treba pri izbiri novega predsednika komisije upoštevati izid volitev. Še vedno bodo sicer imele zadnjo besedo članice. Poleg tega se je izid volitev v praksi upošteval že prej - Barroso je iz zmagovalne EPP.

Na novi pravni podlagi - predvsem iz želje po povečanju akutno nizke volilne udeležbe - je zrasel predlog, naj politične skupine v parlamentu pred volitvami imenujejo svoje kandidate za predsednika komisije, češ da bodo Evropejci tako dejansko volili tudi šefa v Berlaymontu.

Evropski socialisti bodo na kongresu v Rimu, ki bo od 28. februarja do 1. marca, za svojega kandidata zagotovo imenovali sedanjega predsednika parlamenta Martina Schulza. V skupini evropskih liberalcev se obeta podpora Rehnu. Skrajna levica je izbrala vodjo grške Sirize Aleksisa Ciprasa. Zeleni bodo odločili konec februarja.

Najmočnejša EPP pa se bo odločala 6. in 7. marca na kongresu v Dublinu. Zanimanje je že izrazil bivši dolgoletni luksemburški premier in šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Poleg Barnierja in Redingove se kot morebitni kandidati omenjajo še irski premier Enda Kenny, finski premier Jyrki Katainen in litovska predsednica Dalia Grybauskaite.

Evropske volitve bodo sicer zgolj uvod v leto menjav na najvišjih evropskih stolčkih. Jeseni se namreč izteče mandat Evropski komisiji, vodji evropske diplomacije in predsedniku Evropskega sveta. Pomemben del volilne kombinatorike bo poleg tega položaj generalnega sekretarja zveze Nato, ki se bo sprostil septembra.

EU ne bi mogla obstajati in delovati brez ustvarjalnih kompromisov, a volilno leto 2014 bo terjalo še posebej spretno kombinatoriko pri iskanju dogovorov med evropskimi institucijami in strankami ter ravnovesij med članicami - malimi in velikimi, starimi in novimi, vzhodom in zahodom, severom in jugom ter tudi med moškimi in ženskami.

Petra Miklavc je dopisnica STA iz Bruslja