Obetajo se strožja pravila na področju ekološke prehrane

Evropska komisija bo zaostrila zakonodajo, povezano z ekološko prehrano. Povpraševanje po ekoloških pridelkih je v Uniji vse večje, Komisijo pa skrbi, da jih veliko ni tako ekoloških, kot zanje trdijo pridelovalci in prodajalci. Bruselj zato načrtuje odpravo zakonskih lukenj, ki pridelovalcem omogočajo manipulacije, in uzakoniti rednejše in strožje inšpekcijske preglede, poroča nemški Spiegel.

Uradni evropski logotip za ekološko pridelano hrano združuje elemente zastave Unije in zelen list. T.i. evro-list je delo nemškega študenta oblikovanja Dušana Milenkovića, vsak, ki kupi izdelek, označen s tem logotipom, pa je lahko prepričan, da je vsaj 95 odstotkov pridelka ekološkega izvora.

A to zagotovilo še ne pomeni, da bi, denimo, kupec ekološkega jagodnega jogurta v tem jogurtu dobil tudi jagode. Luknja v zakonodaji omogoča proizvajalcem uporabo umetnih arom.

Tudi zaradi tovrstnih zlorab potrošniki vse bolj dvomijo v »ekološkost« ekoloških živil, kar bi lahko destabiliziralo trg s temi pridelki. Evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos si zato prizadeva odpraviti vse zakonske izjeme, ki omogočajo prodajo z evro-listom označenih pridelkov, čeprav ti niso stoodstotno ekološki.

Kako bodo to dosegli? Če je kmetijam danes dovoljeno, da se lahko ukvarjajo tako z ekološkim kot konvencionalnim kmetijstvom, bo Komisija to odpravila in tako zmanjšala možnost prevar in mešanja pridelkov. Če danes ni zagotovil, da ekološki izdelki ne vsebujejo pesticidov, bodo morali proizvajalci v prihodnje zagotoviti, da raven pesticidov v ekoloških živilih ne bo presegala ravni, dovoljene za otroško prehrano – to bi sicer moralo biti že samoumevno, a pravil, ki bi to določala, ni. In če je danes pet odstotkov beljakovin, s katerimi kmetje krmijo živino, lahko neekološkega izvora, bo Komisija zakonodajo spremenila tako, da bo krma morala biti stoodstotno ekološka, poleg tega pa je bo 60 odstotkov moralo priti iz bližnjih kmetij. Sedaj je ta delež 20-odstoten.

Kot še piše Spiegel, namerava Komisija izjemno poostriti nadzor. Do sedaj so inšpektorji pregledovali samo kmetije, preostali del produkcijske verige pa ni bil podvržen isti stopnji nadzora. Ko bo sprejeta nova zakonodaja, pa bodo tarča inšpekcij vsi »členi verige«, napovedujejo v Bruslju.

Predvsem so spremembe zakonodaje nujne zaradi vse večjega povpraševanja po ekoloških pridelkih. Od leta 2000 do leta 2012 se je samo v Nemčiji vrednost trgovanja z ekološkimi živili povečala z 2,1 milijarde evrov na 7 milijard. Ker evropski proizvajalci ne morejo slediti povpraševanju, se povečuje uvoz iz neevropskih držav. Čile, na primer, pridela več ekoloških jabolk kot Nemčija. Argentina in Egipt v Nemčijo izvažata ekološko čebulo, v Unijo iz Kanade in Argentine prihaja laneno seme, iz Izraela pa ekološko korenje in paprika. Proteinska krma, ki je pomembna za živinorejce, pa med drugim prihaja iz Rusije.

Ti uvozi bi morali biti strogo nadzorovani, a se evropski uvozniki večinoma zanašajo na nadzor, opravljen v državah, od koder uvoženo ekološko blago izhaja. Trenutno obstaja 63 različnih standardov za ekološke proizvode, po načrtu Komisije pa bi v prihodnje moral obstajati le eden.

Predstavniki proizvajalcev se sicer bojijo, da bi nova zakonodaja povzročila nemalo preglavic ekološkim kmetovalcem, ki se bodo morali spopadati s preobsežno birokracijo. Bojijo se tudi, da bodo kupci izgubili zaupanje v ekološke proizvode, kmetovalci pa bodo prisiljeni delati v negotovih zakonskih okvirih, saj imajo države članice ponavadi na voljo dve leti za prenos nove zakonodaje v svoj nacionalni pravni red, poleg tega bo še nekaj let minilo, da bodo poslanci Evropskega parlamenta in države članice v okviru Sveta EU novo direktivo sploh sprejele. Zgodi pa se tudi lahko, da bo njen predlog ostal v predalih.